Franja

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δρομικός 3 (δρόμος) spreten v tekanju (letanju), hitro tekoč; τὰ δρομικά tekma, tek za stavo.

δρυμός, ὁ (δρῦς), pl. τά δρυμά in οἱ δρυμοί ep. in poet. hrastov les, gozd, hrastje, šuma, grmovje.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δώδεκα, οἱ, αἱ, τά indecl. (ep. tudi δυώδεκα in δυοκαίδεκα) dvanajst.

δωρέομαι d. m. (δῶρον) [aor. ἐδωρησάμην, pass. ἐδωρήθην] 1. darujem, podarjam, obdarjam, podeljujem, počastim τινά τινι; τινὶ τά παρ' ἐμαυτοῦ naklanjam komu svojo naklonjenost (milost). 2. pass. obdarujejo me, obdarjen sem παρά τινος.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

ἐγγυάω [impf. ἠγγύων in ἐνεγύων, aor. ἠγγύησα in ἐνεγύησα] 1. act. in pass. a) jamčim, zajamčim se, porok sem za; b) zaročim τινά τινι. 2. med. a) zajamčim se za koga, porok sem za τὰ μέλλοντα, obljubim; b) sprejmem poroštvo drugega, δειλαὶ δειλῶν ἐγγύαι ἐγγυάασθαι nevarno (slabo) je, sprejemati poroštvo za malopridneže; c) zaročim se, τινά s kom.

ἐγ-καίνια, τά (καινός) posvečenje, praznik templovega posvečenja NT.

ἔγ-κατα, ων, τά [dat. ἔγκασι] ep. drob, čreva.

ἔγ-κοιλος 2 (κοῖλος) izdolben, votel; τὰ ἔγκοιλα izdolbline, votline, jame.

ἐγ-κύκλιος 2 poet. 1. okrogel, v krogu se vrteč, krožeč. 2. splošen, občen, navaden, ἐγκύκλια μαθήματα ali τὰ ἐγκύκλια običajna, splošna izobrazba (znanosti in umetnosti, ki se jih je moral vsak Grk naučiti).

ἕδνα, ἔεδνα, ων, τά [Et. strsl. věno, dota (iz vēdno)] ep. ženitvanska darila: a) ki jih je dajal ženin nevestinim starišem ali nevesti; b) dota, oprema.

ἐδώδιμος 3 in 2 (ἐδωδή) ion. jeden, užiten, τὰ ἐδώδιμα jedi, jestvine.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.

ἔθω navajen sem, imam navado, ἔθων navajen, po svoji navadi: navadno pf. εἴωθα [plpf. εἰώθειν, ion. pf. ἔωθα, plpf. ἐώθεα], εἰωθώς običajen, navaden, κατὰ τὸ εἰωθός po (svoji) navadi, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, τὰ εἰωθότα navadne (vsakdanje) stvari, οἱ εἰωθότες običajni govorniki.

εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.