-
ἀνα-θρῴσκω ep. [aor. ἀνέθορον] skočim na, ἐπὶ τὸν ἵππον.
-
ἀναίρεσις, εως, ἡ (ἀν-αιρέω) 1. pobiranje (mrtvih na bojišču), rešitev ranjencev, pokop (mrtvecev). 2. razrušenje, uničenje; NT umor, smrt.
-
ἀν-ᾱίσσω ep., ἀνᾴσσω at. -ττω at. [aor. ἀνήιξα, at. ἀνῇξα] skočim (na noge), ἅρμα na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; πηγή izvira, teče, vrvra iz.
-
ἀνα-καλέω, poet. ἀγκαλέω 1. act. a) glasno kličem, pozivljem; slavim πῦρ; zovem, nazivljem, imenujem εὐεργέτην; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; θεούς na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj; σάλπιγγι dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem κύνας.
-
ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.
-
ἀνάκλησις, εως, ἡ (ἀνα-καλέω) 1. klic, klicanje, prošnja, θεῶν do bogov. 2. poklic, povelje; ἀνάκλησιν σημαίνω σάλπιγγνι dam trobiti na umik.
-
ἀνα-κλῑ́νω [pt. aor. ἀγκλίνας in ἀνα-κλίνας] ep. na-, prislanjam, upiram; νέφος potisnem nazaj; θύρην odpiram, NT posadim, velim se usesti; ἐν τῇ φάτνῃ položim v jaslice NT; pass. naslanjam se, uležem se, omahnem, nagnem se nazaj; NT usedem se (k mizi), ležim, sedim.
-
ἀνα-κρεμάννῡμι ep. [pt. aor. ἀγκρεμάσας] obešam na εἰς, πρός τι; obesim koga.
-
ἀνα-κρούω nazaj pahnem, odrivam; med. veslam (počasi) nazaj (ἐπὶ πρύμναν tako, da ostane ladjin kljun proti sovražniku obrnjen), umikam se v redu; εἴς τι pridem zopet na kaj.
-
ἀνακῶς adv. skrbno; ἀ. ἔχω τινός pazim na, skrbim za kaj.
-
ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.
-
ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.
-
ἀνα-λέγω, ep. ἀλλέγω [inf. aor. ἀλλέξαι] 1. act. ep. na-, pobiram, zbiram, pripovedujem (naprej), sporočam εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον. 2. med. pobiram zase, berem.
-
ἀν-άλλομαι d. m. skočim na, poskočim (kvišku).
-
ἀν-αμάρτητος 2 (ἁμαρτάνω) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, τινός na, v čem, τινί pri kom. 2. neizpremenljiv.
-
ἀνα-μάσσω, at. -ττω, ep. ion. obrišem, namažem; κεφαλῇ nakopljem si na glavo, plačam s svojo glavo.
-
ἀνα-μιμνῄσκω [fut. ἀναμνήσω itd.] opominjam, opomnim, spominjam τινά τι, τινά τινος; omenjam – pass. spominjam se, mislim na τί, τινός.
-
ἀνα-πείθω 1. na-, pregovarjam, pripravljam k čemu. 2. zapeljujem, podkupujem.
-
ἀνα-πέμπω 1. pošiljam gori, tja, noter, εἰς ἄκρας na goro; dajem od sebe glas; στεναγμούς vzdihujem. 2. pošiljam nazaj, odslovim.
-
ἀνα-πηδάω [ep. aor. ἀμπήδησα] kvišku skočim, poskočim, ἐφ' ἵππον zajašem konja, πρὸς τὸν πάππον obešam se na deda.