-
ἔκγονος 2 (ἐκ-γίγνομαι) ki izvira, izhaja, je rojen od koga; subst. ὁ, ἡ potomec, sin, hči, vnuk; τὰ ἔκγονα mladiči, pridelki χθονός; NT vnuki.
-
ἔκ-δηλος 2 1. popolnoma jasen, očiten NT. 2. izvrsten, odličen, μετά τισι med.
-
ἔκ-δημος 2 izvun dežele, tuj, z doma, na tujem, v tujino ἔξοδος.
-
ἔκ-δικος 2 (δίκη) 1. nepostaven, nepravičen, krivičen. 2. maščevalen; subst. kaznovalec NT.
-
ἔκδοτος 2 (ἐκ-δίδωμι) izročen, izdan NT; prepuščen, ἔκδοτον ποιῶ izročam, izdajam; ἔκδοτος γίγνομαι izročajo me.
-
ἕκηλος 2, ep. poet. εὔκηλος 2 (ἑκών) 1. miren, brezskrben. 2. varen, neoviran, nemoten. – adv. ἕκηλα v miru, poljubno.
-
ἔκ-θαμβος 2 začuden, poln strmenja NT.
-
ἔκ-θεσμος 2 grozen, strašen ὄναρ.
-
ἔκ-θετος 2 izpostavljen, ἔκθετον ποιῶ τινα izpostavljam NT.
-
ἔκ-θῡμος 2 pogumen, strasten.
-
ἑκκαιδεκά-δωρος 2 (δῶρον dlan) ep. šestnajst dlani dolg ali širok.
-
ἑκκαιδεκά-πηχυς 2 šestnajst vatlov dolg.
-
ἔκκλητος 2 (ἐκ-καλέω) pozvan, izbran, izvoljen; subst. οἱ člani narodnega odbora v Sparti.
-
ἔκκριτος 2 izbran, izvrsten, odličen.
-
ἐκλιπής 2 (ἐκ-λείπω) 1. manjkajoč, ἡλίου ἐκλιπές delni solnčni mrk, τὸ ἐκλιπές vrzel, praznina; zanikarnost, lenoba. 2. zanemarjen, prezrt, izpuščen.
-
ἐκλυτήριος 2 poet. rešilen, τὸ ἐκλυτήριον rešilo, (od)rešitev.
-
ἕκ-μηνος 2 (ἕξ, μήν) poet. šestmesečen, poluleten.
-
ἔκ-νομος 2 nepostaven, nezakonit, krivičen, pregrešen.
-
ἑκούσιος 3 in 2 (ἑκών) sam od sebe, prostovoljen, ἐξ ἑκουσίας, καθ' ἑκουσίαν, ἑκουσίῳ τρόπῳ, ἑκουσίως prostovoljno, iz lastnega nagiba, sam od sebe, τὰ ἑκούσια svobodna volja, prostovoljno prenašanje.
-
ἔκπαγλος 2, adv. ἐκπάγλως (gl. ἐκπλαγῆναι, ἐκπλήσσω) grozen, strašen, strahovit, čudovit, črez mero čuden.