Franja

νομάς, άδος, ὁ, ἡ 1. (νέμομαι) ki se pase, na pašnikih, na paši ἵπποι; o vodi: semintja (po jarkih) tekoč κρῆναι. 2. (νέμω) ki pase črede, ki se klati po paši; pastirski, nomadski, οἱ νομάδες pastirji, nomadi.

νομή, ἡ (νέμω) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar θεοὶ πάσας νομὰς εἶχον so vse dobrote delili. 4. razširjanje πυρός, razjedanje, νομὴν ἔχω razjedam NT.

νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νοσέω (νόσος) 1. sem bolan, boleham, trpim telesno ali duševno; aor. zbolim. 2. pren. o državi: propadam, sem v slabem stanju, sem v nevarnosti (razdrt, razrit), sem na robu propada, τὸ νοσοῦν = νόσος; ἐνόσησε τὰ Ὀδρυσῶν πράγματα.

νοσφίζω [fut. νοσφιῶ, aor. ἐνόσφισα, pass. pf. νενόσφισμαι, aor. ἐνοσφίσθην, med. aor. ἐνοσφι(σ)σάμην] 1. act. a) odstranjujem, odpravljam, ločim; b) oropam, βίου τινά oropam koga življenja, vzamem življenje; c) ubijem. 2. med. a) odstranjujem se, ločim se, odhajam, τινός od koga; zapuščam, puščam na cedilu παῖδα; b) odtujujem se, odvračam se od koga μᾶλλον, ne maram za, zatajim σέ Sof. O. T. 693; c) pridržim zase, poneverim, utajim NT.

νότιος 3 (νότος) 1. ep. vlažen, moker. 2. ion. južen, θάλασσα Indijski ocean, κατὰ νότιον na jugu od.

νουθετέω (νοῦς, τίθημι) 1. opominjam, govorim komu na srce, živo priporočam komu kaj, prigovarjam, poučujem; ἐπῳδαῖς tolažim, mirim. 2. svarim, karam, kaznujem.

νύσσα, ἡ ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti.

νωτο-φόρος 2 (φέρω) na hrbtu noseč; τὸ νωτοφόρον tovorna živina.

ξένιος 3 in 2, ion. ξείνιος in ξεινήιος 3 (ξένος) gostoljuben τράπεζα, gostinski, Ζεὺς ξένιος zaščitnik gostov in tujcev; subst. τὸ ξένιον, nav. pl. dar gostu, gostinski dar, pogostitev, καλέω ἐπὶ τὰ ξένια vabim na gostijo, ἐπὶ ξείνια παραλαμβάνω τινά sprejmem koga kot gosta.

ξυρόν, τό ep. poet. ion. britev, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς (ἵσταταί τι) (visi) na lasu, (je) pred odločitvijo, slično ἐπὶ ξυροῦ τύχης.

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.

ὁδαῖος 3 (ὁδός) ep. ki se nahaja na potu; subst. τὰ ὁδαῖα vozno blago, trgovska roba.

ὅ-δε, ἥ-δε (dor. ἅ-δε), τό-δε (lat. hic) [dat. pl. τοῖσδε, ep. τοἰσδεσ(σ)ι, ion. τοισίδε] pron. demonstr. 1. osebe. 1. kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, τίς ὅδε ἕπεται kdo sledi tukaj, ἥδε ἡ πόλις naše mesto, ὅδ' ἀνήρ = ἐγώ, ἐγὼ ὅδε jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; ἥδε ἡ ἡμέρα, današnji dan, τὰ νῦν τάδε ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji ἀκούετε καὶ τάδε. 4. adv. a) τῇδε, dor. τᾷδε tako, tam, zato, na ta način; b) τόδε semkaj, zato; c) τοισίδε tako, s temi besedami; d) ἀπὸ (ἐκ) τοῦδε od sedaj, μέχρι τοῦδε dotlej, do tukaj.

Ὀδυσ(σ)εύς, έως, ὁ [ep. -ῆος, -έος, dat. -ῆι, -σσεῖ, acc. -ῆα, -ῆ] kralj na Itaki; adi. Ὀδυσήιος 3.

ὅθι, ὅθιπερ adv. (ὅς) kjer; tam, kjer; ὅθι αὐλῆς kjer na dvorišču.

ὄθομαι dep. ep. (samo praes. in impf., vedno v zvezi z nikalnico) oziram se na, brigam se, maram za, bojim se koga τινός, z inf. in pt.

οἴᾱξ, ᾶκος, ion. οἴηξ, ὁ [Et. iz οἰσᾱκ-, idevr. ojes-, slov. oje, ojesa] 1. držaj krmila, krmilo. 2. ušesca (železni obročki) na jarmu, skozi katera so bili potegnjeni vajeti.