-
Ἰήνυσος, ἡ mesto v Siriji.
-
Ἰθάκη, ἡ otok v Jonskem morju, Odisejeva domovina.
-
Ἰθάκηνδε v Itako, Ἰθακήσιος, ὁ Itačan.
-
Ἰθώμη, ἡ trdnjava 1. v Tesaliji. 2. v Meseniji.
-
Ἴκαρος, ὁ 1. Dajdalov sin, Ἰκάριος πόντος Ikarsko morje. 2. ἡ Ἴκαρος otok v Ajgajskem morju blizu Sama.
-
ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.
-
ἱκνευμένως, ion. ἱκνουμένως pristojno, primerno, v redu.
-
Ἰκόνιον, τό mesto v Frigiji.
-
ῑ̓λα-δόν adv. (ἴλη) ep. ion. v gručah, tropoma, trumoma, v oddelkih.
-
ἰλιγγιάω vrti se mi v glavi, omotica se me prijema, vrtoglav sem.
-
Ἰλισσός, at. Ἰλισός, ὁ reka v Atiki.
-
ῑ̓λο-φορβός 2 (φέρβω) poet. kdor se pase v gozdu.
-
Ἴμβρος, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. οἱ Ἴμβριοι.
-
ῑ̔́μερος, ὁ [Et. iz ἰhμερος, ἰσμ-ερος, stvn. eiskōn = nem. heischen] ep. poet. 1. hrepenenje, koprnenje, poželenje, ljubezen τινός. 2. ljubkost, mičnost, dražest, βλεφάρων ἵμερος νύμφας dražest, ljubkost v očeh neveste, ἵμερός με ἔχει ἰδεῖν želja me navdaja videti.
-
ἵ-να I. adv. kraja: 1. kjer, kod, koder, kam(or); ἵν' εἶ κακοῦ v kaki nesreči, ἵν' ἕσταμεν χρείας v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ὁρᾷς ἵν' ἥκεις vidiš, kam si prišel, ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si se naplakal; časovno: kadar, v čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi (s cj. za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, tudi z ind. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost); eliptično: ἵνα τί (sc. γένηται) zakaj? čemu? ἵνα τί ταῦτα λέγεις čemu to govoriš? 2. a) NT s cj. za adi. ἄξιος, ἱκανός (tako) da; b) NT = imp. ἵνα ἐλθὼν ἐπιθῇς αὐτῇ τὰς χεῖρας (glagol pred ἵνα manjka) pridi in položi nanjo roke, ἡ γυνὴ ἵνα φοβῆται τὸν ἄνδρα žena pa se boj moža NT.
-
ἰνδάλλομαι pass. [Et. galsko Vindo-magus, Vindó-bona (kelt. vindo = vidno, svetlo, belo)] 1. prikažem se, pojavim se, zdim se, ὥς μοι ἰνδάλλεται ἦτορ (acc. lim.) kakor se mi dozdeva v srcu, kakor mi je pred očmi, πᾶσιν ἰνδάλλετο λαμπόμενος vsem se je zdelo, da. 2. sem komu enak τινί.
-
Ἰξίων, ονος, ὁ kralj v Tesaliji, Ἰξιονίη ἄλοχος njegova žena Dija.
-
ἰονθάς, άδος, ὁ, ἡ [Et. iz wi-wondh-, strslov. (v)ąsъ. = brada iz wondh-so-] ep. dolgobrad, bradat, kosmat.
-
ἱππεύω in med. (ἵππος) jezdim, jašem, vežbam se v jahanju, služim v konjici.
-
ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.