Franja

ἰός¹, ὁ [Et. iz ἰσϝός. – pl. οἱ ἰοί in τὰ ἰά]. ep. poet. puščica, strelica.

ἰός², ὁ [Et. iz wīsó-s = lat. virus, strup] 1. strupen sok, strup. 2. rja, zeleni volk.

Ἰουδαισμός, ὁ judovstvo NT.

ἴουλος, ὁ [Et. iz ϝί-ϝολ-νος ali ϝι-ϝολ-σος, gl. οὖλος] ep. mah, prvi puh, prva brada.

ἰπνός, ὁ ion. peč, pečnica.

ἱππ-ακοντιστής, οῦ, ὁ strelec, suličar na konju.

ἱππ-αρμοστής, οῦ, ὁ lakon. = ἵππαρχος poveljnik konjice.

ἱππ-άρχης, ου, ὁ ἵππ-αρχος, ὁ (ἄρχω) poveljnik konjištva (konjice).

ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.

ἱππ-ηλά-τα, ὁ (ἐλαύνω) ep. jezdec, konjik, borilec na vozu; adi. viteški.

ἱππιο-χαίτης, ου, ὁ (χαίτη) iz konjske žime (grive), žimnat.

ἱππιο-χάρμης, ου, ὁ (χάρμη) ep. borilec na bojnem vozu.

ἱππο-βότης, ου, ὁ (βόσκω) poet. ion. ki si goji konje; οἱ viteštvo, plemstvo v Halkidi na Evboji.

Ἱππό-δαμος, ὁ arhitekt iz Mileta ob Periklejevem času.

ἱππο-δέτης, ου, ὁ (δέω) poet. ki brzda konje, ῥυτήρ jermenasta (konjska) uzda, vajeti.

ἱππο-δρόμος, ὁ (δραμεῖν) ion. dirjač na konju, neka vrsta hitrih konjikov na Siciliji.

ἱππό-δρομος, ὁ (δραμεῖν) dirjališče za konje (cirkus), λαμπρὸς ἱππόδρομος svetla nebesna pot (Evr. I. T. 1137).

ἱππο-κένταυρος, ὁ hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj).

ἱππο-κόμος, ὁ (κομέω) konjski hlapec, konjar.

Ἱππο-κράτης, ους, ὁ 1. slavni zdravnik s Kosa. 2. atenski poveljnik pri Deliju l. 424 pr. Kr.