Franja

Ἴακχος, ὁ 1. bogoslužno ime Bakha v Atenah in Elevzini. 2. vesela (slovesna) pesem na čast Bakhu.

ἰαμβίζω govorim v jambih, psujem, zmerjam, zasramujem.

Ἰαμίδαι, ὁ potomci Apolonovega sina Iama, proroška rodbina v Elidi.

ἰάπτω [fut. ἰάψω, aor. ἴαψα, pass. ἰάφθην] ep. poet. 1. mečem, streljam; ὀρχήματα povzročim ples, zasučem se v plesu. 2. zadevam, λόγοις grdim, sramotim, žalim, χρόα ranim, (o)grdim.

Ἰάπυγες, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.

Ἰάρδανος, ὁ 1. reka a) na Kreti; b) v Elidi. 2. lidijski kralj.

ἰαστί adv. v jonskem narečju.

ἰᾱτρικός 3, ion. ἰητρικός (ἰατρός) zdravniški, zdravilski, izveden v zdravništvu; ἡ ἰατρική (sc. τέχνη) zdravništvo, zdravniška umetnost (= τὰ ἰατρικά), ἰατρικώτατος najspretnejši zdravnik.

ἴδη, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

ἰδιωτεύω 1. živim sam zase, kot zasebnik, sem brez ugleda πατρίς. 2. sem neizkušen, neizveden v čem ἀρετῆς.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

ἰδρείη, ἡ (ἴδρις) ep. znanje, izvedenost, spretnost, τινός v čem.

ἱερο-μνήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. ἱερο-μνάμων 1. državni pooblaščeni poslanec v zvezi amfiktionov. 2. najvišji uradnik v Bizancu.

Ἱερὸν ὄρος, τό gora v Trakiji blizu Kerzoneza.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ἱεροσῡλία, ἡ svetokraja, rop v svetišču.

ἱζάνω, ἵζω [Et. ἵζω iz si-zdo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. impf. ἷζον, iter. ἵζεσκον, ἵζευ = ἵζου] 1. trans. posajam, velevam komu usesti se, βουλήν sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim εἴς τι, ἐπὶ δεῖπνον usedem se k obedu; zasedem; uležem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se χῶμα. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga.

ἰήιος 2 poet. 1. bridek, žalen, žalosten. 2. Apolonov pridevek: pomočnik v sili (ἰάομαι).

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.