-
ἀμ-μίξας = ἀναμίξας.
-
ἀμμορίη, ἡ = ἀμορία kar ni komu prisojeno, nesreča.
-
ἄ-(μ)μορος 2 (μόρος) ep. poet. nedeležen τινός, oropan česa, nesrečen.
-
ἄμμος, ἡ (gl. ψάμμος, ἄμαθος) pesek, (s peskom posuto) jahališče.
-
Ἄμμων, ωνος Ἀμμοῦς, οῦντος, ὁ Amon, egiptovsko Zevsovo ime.
-
Ἀμμωνία, ἡ kraj v Libiji, Ἀμμωνίς, ίδος libijski, Ἀμμώνιοι, οἱ prebivalci Libije.
-
ἀμνᾱ́σειεν = ἀναμνήσειεν gl. ἀναμιμνῄσκω.
-
ἀμνᾱστέω dor. = ἀμνηστέω.
-
ἀ-μνημόνευτος 2 poet. neomenjen, pozabljen; nepomljiv, nepomneč.
-
ἀμνημονέω (ἀμνήμων) ne spominjam se, ne pomnim, pozabil sem τινός, τί; z nikalnico: dobro se spominjam.
-
ἀ-μνήμων 2 nepomljiv, pozabljiv.
-
ἀμνηστέω (ἄμνηστος) ne pomnim, pozabljam; pass. pozabim se, pozabijo me.
-
ἀμνηστία, ἡ pozabljenje, odpuščenje, amnestija.
-
ἀμνίον, τό [Et. sor. ἄμη vedro, ἀμίς posteljna posoda] ep. posoda, v katero so prestregali kri darovane živali, darilna skledica.
-
Ἀμνῑσός, ὁ pristanišče mesta Knosa na Kreti.
-
ἀμνός, ὁ, ἡ [Et. iz ἀβνός, nastalo iz agvnos; prim. lat. agnus, slov. jagnje] jagnje.
-
ἀ-μογητί adv. (μογέω) ep. brez truda, lahko.
-
ἀμοθεί, ἁμοθεί dor. soglasno, skupno.
-
ἀμό-θεν in at. ἁμό-θεν adv. od nekod, odkoderkoli.
-
ἀμοιβαῖος 3 in 2; ep. fem. ἀμοιβάς, άδος (ἀμοιβή) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; βιβλία za zameno določen (pisma v odgovor); χλαῖνα plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v najhujši zimi.