-
θώψ, θωπός, ὁ (gl. θωπεύω) prilizovalec, laskavec.
-
Ἴακχος, ὁ 1. bogoslužno ime Bakha v Atenah in Elevzini. 2. vesela (slovesna) pesem na čast Bakhu.
-
ἰαμβο-ποιός, ὁ (ποιέω) pesnik jambov.
-
ἴαμβος, ὁ jamb.
-
ἰαμβο-φάγος, ὁ (φαγεῖν) požiralec jambov, slab deklamator.
-
Ἰαμίδαι, ὁ potomci Apolonovega sina Iama, proroška rodbina v Elidi.
-
Ἰαπετός, ὁ titan, Prometejev oče.
-
Ἰάρδανος, ὁ 1. reka a) na Kreti; b) v Elidi. 2. lidijski kralj.
-
Ἰασίδης, ου, ὁ Jazov sin 1. Amfion. 2. Dmetor.
-
Ἰασίων, ωνος, ὁ (ἰαίνω) Demetrin ljubimec.
-
Ἴασος, ὁ Argov sin, vladar na Peloponezu.
-
ἴασπις, ιδος, ὁ, ἡ [Et. tujka; hebr. jāšepe] jaspis (dragocen kamen zelene barve).
-
Ἰᾱ́σων, ονος, ὁ, ion. Ἰήσων vodja Argonavtov; njegov sin Ἰασονίδης, ὁ.
-
ἰᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. ἰητήρ = ἰατρός zdravnik.
-
ἰᾱτρός, ὁ, ion. ἰητρός (ἰάομαι) zdravnik, lečnik; pren. pomočnik, rešitelj τινός.
-
Ἴβηρ, ηρος, ὁ prebivalec severne Hispanije, ki se je zvala Ἰβηρία, ἡ; adi. Ἰβηρικός 3.
-
ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.
-
ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.
-
Ἰδομενεύς, έως, ὁ Devkalionov sin, kralj na Kreti.
-
ἴδρις, ιος, ὁ (εἰδέναι) ep. poet. vešč, izveden τῶν ἔργων, razumen, izkušen, κατὰ γνώμην po svojem razumu, spreten, οὐδὲν ἴδρις ničesar sluteč.