Franja

θαλαμη-πόλος 2 1. (πέλω) ep. kdor oskrbuje spalnice; subst. ἡ sobarica, ὁ evnuh, skopljenec. 2. (πέλομαι) kdor prebiva v spalnici, ženin.

θαλαμία, ἡ, ion. -ίη luknja v boku ladje, skozi katero je vtikal veslač (θαλάμιος) veslo.

θάλαμος, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.

θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.

θαλάσσιος 3 in 2, poet. θαλασσαῖος 3 1. ki se tiče morja, na, ob morju, (po)morski; ἔργα opravki na morju, brodarstvo, ribarstvo; θαλάσσιον ἐκρίπτω τινά vržem koga v morje. 2. ἀνήρ ki se bavi z mornarstvom, mornar, pomorščak.

θαλέθω (θάλλω) ep. cvetem, zelenim, klijem, poln sem česa, ἀλοιφῇ θαλέθοντες tolst, ἠίθεοι θαλέθοντες mladeniči v cvetu mladosti.

θαλερός 3 ep. poet., z ep. fem. θάλεια (θάλλω) 1. cvetoč, zeleneč, mlad, svež, močen, krepek, čil αἰζηοί, γάμος ženitev v cvetu mladosti, δαίς obilen, sijajen, μηρώ krepka, močna bedra; χαίτη bujna griva. 2. kipeč, δάκρυ obilen, mnog, φωνή močen, γόος glasen, silen.

θάλλω [pf. τέθηλα, pt. τεθηλώς, fem. ep. τεθαλυῖα, plpf. τεθήλει] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa τινί; b) rastem, naraščam νόσος, πήματα. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v najlepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven, poln česa, obilen; μετὰ μνήμης θάλλω živim (sem) v spominu.

θανάσιμος 2, poet. θανατικός 3 (θανεῖν) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen πέπλος, δίκη (κρίσις) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravda, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti, umirajoč. 3. umrl, mrtev, θανάσιμος βαίνω grem (odidem) v smrt.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

Θάσος, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. Θάσιος, ὁ.

Θαυμακίη, ἡ mesto na Magneziji v Tesaliji.

θέα, ion. θέη, ἡ [Et. iz θᾱϝᾱ, kor. dhāu] 1. gledanje, ogledovanje, razgledovanje, opazovanje, pogled, prizor, ἐπὶ θέαν τινός ἦλθον prišel sem, da vidim koga; pt. θηεύμενος, θέας ἄξιος vreden, da se pogleda, znamenit; θέα γίγνεται prizor se nudi. 2. sedež v gledališču; pl. θέαι gledališčne igre, predstave.

Θεᾱνώ, οῦς, ἡ Antenorova žena, Atenina svečenica v Troji.

θεατρίζω (iz)postavljam na ogled (v zasmehovanje) NT.

θειλό-πεδον, τό ep. prisoje (prisojno mesto v vinogradu, prikladno za sušenje grozdja), sušišče.

-θεν priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.

θεοφάνια, τά (sc. ἱερά; θεο-φανής, φαίνομαι) ion. pomladanska svečanost v Delfih (na čast Apolonu, ki se je zopet prikazal).