-
θυη-πόλος, ὁ (θύος, πέλω) darovalec, svečenik, duhovnik.
-
θῡλάκιον, τό θῡ́λακος ὁ vreča, malha, žep, (usnjata) mošnja.
-
θῡμο-λέων, οντος, ὁ ep. srčen, pogumen kot lev.
-
θῡμο-ραϊ-στής, οῦ, ὁ (ῥαίω) ep. življenje uničujoč, uničevalec življenja.
-
θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.
-
θύννος, ὁ (θύνω) tun (riba).
-
θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.
-
θυρα-ωρός, ὁ, ἡ, ep., at. θυρωρός čuvaj vrat, vratar; ἡ vratarica.
-
θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.
-
θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).
-
θυρσο-φόρος, ὁ Bakhovo palico (tirz) noseč.
-
θυρών, ῶνος, ὁ (θύρα) poet. lopa, veža, preddurje.
-
θύσανος, ὁ [Et. sor. θύω] ep. čop, šop, resica.
-
θυτήρ, ῆρος, ὁ (θύω) poet. darovalec, svečenik, duhovnik, ki žrtvuje.
-
θῶκος, ὁ ep. ion. = θᾶκος.
-
Θῶν, ῶνος, ὁ Θῶνις, ιος, ὁ egiptski kralj.
-
θωρᾱκο-ποιός, ὁ (ποιέω) izdelovalec oklepov, oklepar.
-
θώρᾱξ, ακος, ὁ, ion. θώρηξ, ηκος 1. (prsni) oklep. 2. ion. zunanji zid, ograja, bramba.
-
θωρηκτής, οῦ, ὁ ep. z oklepom oborožen, oklepnik.
-
θώς, θωός, ὁ [Et. kor. dhōi, gl. θοίνη, gen. pl. θώων] ep. ion. šakal.