Franja

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βῐβᾰ́ζω [fut. ἀνα-βιβῶ, ᾷς, aor. ἀνεβίβασα, med. fut. ἀναβιβῶμαι, aor. ἀνεβιβασάμην] 1. act. a) peljem koga gori; ἐφ' ἵππον dvignem, posadim (pomagam) na konja; ἐπὶ τὸ ὄχημα dvignem na voz; ἐπὶ τὴν ναῦν spravim na ladjo, vkrcam; b) τριήρεις potegnem na suho (πρὸς τὴν γῆν); ἐπὶ τὴν πυρήν ukažem koga na grmado položiti; τοὺς φθόγγους pravilno vzdigujem in znižujem glasove. 2. med. tiram, pripeljem pred sodišče παιδία (kot priče), τινά spravim na ladje, vkrcam.

ἀνά-γαιον, τό NT gornja izba, obednica, jedilnica.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀνάδημα, ατος, τό načelek, venec, šapelj.

ἀνα-θάλλω priklijem, razcvetem se (-éti), oživim, obnovim; τὸ φρονεῖν ὑπέρ τινος zacvetim v skrbnosti NT.

ἀνάθεμα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) prekletstvo, izobčenje; prekletnik, ἀνάθεμα ἔστω bodi preklet NT.

ἀνάθημα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT.

ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.

ἀν-αίσθητος 2 (αἰσθάνομαι) 1. neobčuten, neobčutljiv, nezavesten, mrtev; subst. τὸ ἀναίσθητον topoglavost. 2. θά-νατος brez bolečin, brezbolesten.

ἀναισίμωμα, ατος, τό ion. izdatek, trošek (za vzdržavanje vojstva).

Ἀνακεῖον, τό svetišče Dioskurov.

ἀνάκειον, τό (ἀνάκιον) gornja izba, kašča, podstrešje.

ἀνάκιον, τό = ἀνάκειον.

Ἀνακτόριον, τό mesto v Akarnaniji; preb. Ἀνακτόριος, ὁ.

ἀνάκτορον, τό, (ἄναξ) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji.

ἀνάλωμα, ατος, τό ἀνάλωσις εως ἡ (ἀναλόω) trošek, izdatek.

ἀνά-παυλα, ἡ, ἀνά-παυμα, ατος, τό (ἀναπαύω), ἀνά-παυσις, εως, ἡ 1. odmor, oddih, odpočitek, κατ' ἀνα-παύλας po odmorih. 2. počivanje.