Franja

διαβολή, ἡ (δια-βάλλω) 1. opravljanje, obrekovanje, obdolžitev, sumničenje; ἐκ διαβολῆς vsled obrekovanja; ἐπὶ διαβολῇ εἰπεῖν da bi me osumili. 2. slab glas, slabo mnenje o kom, sum, sovraštvo.

διαίνω [Et. iz διϝάνjω, gl. δεύω. – Obl. aor. ἐδίηνα]. ep. o-, namočim, zmočim, oškropim.

δι-ακούω [fut. διακούσομαι] poslušam do konca, natančno poslušam; NT zaslišim, dam si pripovedovati o kom περί τινος.

διάκρῐσις, εως, ἡ (δια-κρίνω) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje πνευμάτων, διαλογισμῶν prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.

δια-λαλέω govorim, pomenkujem se s kom, razglašam, izblebetam kaj; pass. διαλαλεῖταί τι govori se o čem, razglasi se kaj NT.

δια-λέγω [fut. διαλέξω, aor. διέλεξα, pf. διείλεγμαι, aor. pass. διελέχθην] 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam θυμός; b) pogovarjam se, razpravljam τινί, πρός τινα s kom, περί τινος o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom τινί μὴ ποιεῖν; d) javno govorim; κατὰ ταὐτά govorim isto narečje.

δια-λογίζομαι d. m. 1. razmišljam, preudarjam, ἐν ἐμαυτῷ sam pri sebi NT. 2. skupno preiskujem, razgovarjam se, περί τινος o čem.

δια-μῡθολογέω dodobra se pogovorim o čem, raz-, pogovarjam se, πρός τινα περί τινος s kom o čem.

δια-πέτομαι [aor. διεπτόμην in διεπτάμην] 1. letim skozi ali mimo, preletim, odletim. 2. razletim se, minem (o duši).

διάστημα, ατος, τό (διαστῆναι) presledek, razdalja (o prostoru in času), oddaljenost; razstoj, medglasje (interval), ὡς τριῶν ὡρῶν διάστημα črez kake tri ure NT.

δια-φορέω (tudi v tmezi) 1. nesem črez ali spravim kam, πρόσοδον pošljem, izročim, plačam. 2. raznesem, razširim κλέος. 3. odnesem σταυρούς, (o)plenim, (o)ropam χρήματα. 4. raztrgam, razmesarim δαμάλας.

δια-χέω [aor. διέχεα, ep. διέχευα, pf. pass. διακέχυμαι] 1. act. a) razlijem, izlijem, razdelim, razkosam, razsekam; b) raztopim, razpustim, razdenem, uničim; τὰ βεβουλευμένα razderem, ovržem, kar se je sklenilo; c) prelijem iz ene posode v drugo. 2. pass. a) tečem skozi ali narazen, razlijem se, razidem se, razkropim se (o vojakih), razpadem, strohnim; b) razvedrim se, razveselim se, sem dobre volje (vesel); pt. pf. vesel, veder.

δι-εῖπον [defect. aor. inf. διειπεῖν, ep. διειπέμεν, fut. διερῶ, pf. διείρηκα] natančno sem stvar povedal ali popisal τί, razložil, razjasnil sem, razgovoril sem se o njej; sem jasno povedal, določno izjavil; razrešil sem αἴνιγμα.

δι-έρχομαι d. m. (gl. ἔρχομαι) [inf. aor. ep. διελθέμεν] 1. a) grem, pridem, korakam, tečem, peljem se skozi, prerinem se, prederem skozi (sovražne vrste), τὰ ὄρη prekoračim; ὁδόν prehodim; τὸν βίον preživim; παιδείαν dovršim; o govorici: razširim se, raznesem se; ἰός vdere, zarine se v, predere; ἵμερός με διέρχεται hrepenenje me prevzame, obide; b) o času: minem, pretečem. 2. a) (= διέξειμι) razlagam, pripovedujem, govorim o čem ὅσα, περί τινος; b) preberem; c) presodim, premislim.

δι-ικνέομαι [fut. διίξομαι, aor. διικόμην, ep. 2 διίκεο] 1. intr. grem, pridem skozi kaj, predrem, zadenem (o strelicah). 2. trans. obravnavam, razložim, natančno povem.

δικάζω (δίκη) [fut. δικάσω, aor. ἐδίκασα, pf. pass. δεδίκασμαι, aor. ἐδικάσθην; aor. ep. ἐδίκασσα, ion. inf. fut. δικᾶν] 1. act. a) prisodim komu pravico τινί, sodim, ἐγκλήματος o obtožbi ali obdolžitvi, τὰ κοινά o državnih (javnih) zadevah, γάμον izrečem sodbo o zakonu; obsodim, kaznujem, δίκην razsodim, izrečem sodbo, δίκας τινί prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, ἐς μέσον sodim po pravici, nepristransko, κρυπτάδια snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prorokujem Her. 1, 84. 2. pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me, οἱ δικαζόμενοι obtoženci; b) δίκη δικάζεται sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo τινί, πρός τινα; περί τινος radi česa.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.