Franja

ἀν-επιστήμων 2 (ἐπίσταμαι) 1. ne umeč, nevešč, neizvežban, nespreten τί, περί τινος. 2. nespameten ὁδός.

ἀν-επιτῑ́μητος 2 (ἐπι-τιμάω) ne grajan, τινός radi česa; brez graje (napake).

ἀν-επιχείρητος 2 (ἐπι-χειρέω) kogar se ne more napasti, nenapaden.

ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.

ἀν-έφικτος 2 (ἐφ-ικνέομαι) kar se ne da doseči, nedosežen, nemogoč.

ἀν-εχέγγυος 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; διὰ τὸ τὴν γνώμην ἀνεχέγγυον γεγενῆσθαι ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-ήκοος 2 (ἀκοή) kdor ne sliši, nevešč, neveden τινός.

ἀνηκουστέω ne slišim, ne poslušam koga, sem neposlušen, nepokoren τινός, ion. τινί.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.

ἀν-ῑ́δρωτος 2 (ἱδρόω) ep. ne poteč se, ne znojen. – adv. ἀνιδρωτί brez znoja, brez truda, leno, počasi.

ἄν-ιππος 2 ion. poet. 1. brez konja, ne jezdeč, λεώς pešci. 2. za konje (konjenico) nehoden, neprikladen πεδιάς.

ἀν-όμματος 2 (ὄμμα) poet. ne videč, brez oči.

ἀ-νόστιμος 2 ἄ-νοστος 2 (νόστος) ep. brez povratka, kdor se ne povrne, θῆκαν ἀνόστους preprečili so njim povratek.

ἀν-ούτᾰτος 2 (οὐτάω) ep. neranjen. – adv. ἀνουτητί ne da bi ga ranil.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀν-ύβριστος 1. act. kdor ne sramoti, skruni; ne preobilen. 2. pass. neosramočen, neoskrunjen.

ἀν-υπόστατος 2 (ὑπο-στῆναι) nepremagljiv, komur se ne more nihče upreti.

ἄνυσις, εως, ἡ (ἀνύω) iz-, dopolnitev, uspeh, konec; ἄνυσις οὐκ δ' ἔσσεται αὐτῶν njih načrti se ne bodo izpolnili; οὐκ ἄνυσιν δήομεν nobenega uspeha ne bomo imeli.