Franja

ἀλεγίζω, ep. ἀλέγω ep. poet., ep. ἀλεγῡ́νω (ἄλγος) brigam se za, maram za kaj, pazim na, oziram se na kaj; τινός, τί; δαῖτας pripravljam obed, udeležujem se obeda; οὐκ ἀλέγω preziram, ne brigam se za.

ἀ-λείφω [Et. iz kor. leip, "(s tolščo) mazati"; gršk. λίπος tolšča, λιπαρός tolst, λιπαρής prilepljen, trajen, λιπαρέω vztrajam, ἀλείφω mazilim, ἀλοιφή mazilo, slov. sor. lep (prv. pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban = kleben bleiben). – Obl. fut. ἀλείψω, -ομαι; aor. ἤλειψα, -άμην (ep. ἀλ-) pf. act. ἀλήλιφα, pass. ἀλήλιμμαι, aor. pass. ἠλείφθην] (na)mažem, mazilim; pass. mazilim se.

ἀλέξω (ἀλκή) [inf. praes. ἀλεξέμεν(αι), fut. ἀλεξήσω, -ομαι, aor. ἠλεξησα, -άμην, opt. ἀλέξαιμι, fut. med. tudi ἀλέξομαι, aor. inf. ἀλέξασθαι] 1. act. odbijam, odvračam, branim, pomagam. 2. med. a) odbijam (odvračam) od sebe, branim se proti (τινά); τοὺς εὖ ποιοῦντας vračam enako z enakim; b) pomagam.

ἀλέομαι [sooblike ἀλεύομαι, ἀλεείνω; impf. ἀλέοντο, aor. ἠλεύατο, cj. ἀλέηται, ἀλεύεται, opt. ἀλέαιτο, imper. ἄλευαι, ἀλέασθε, inf. ἀλέασθαι, ἀλεύασθαι] umikam se, izogibljem se, pobegnem, bojim se, τινά, τί in inf.; aor. ubežim.

ἀλήμων, ονος, ὁ ep. (ἀλάομαι) po svetu se klateč; subst. klatež, potepuh.

ἀλητεύω (ἀλήτης) = ἀλάομαι blodim, pohajkujem, potepam se.

ἄλ-θομαι (ἀλδαίνω) ep. (za)celim se, celim.

ᾱ̔λίζω¹ (ἁλής) [aor. ἥλισα, pass. ἡλίσθην, pf. pass. ion. ἅλισμαι, ἁλίσθαι] zbiram, združujem; pass. zbiram se.

ἀ-λῑπᾰρής 2 (λιπαρός) poet. ki se ne sveti, brez lišpa, neozaljšan, preprost.

ἁλί-ρροθος 2 (ῥοθέω) poet. šumeč, bučen kakor morje, peneč se; πόροι bučne morske ceste.

ἁλίσκομαι dep. [Et. iz Ϝαλίσκομαι ujet sem; sor. εἵλωτες (iz ἐϜέλωτες) spartanski sužnji, podstava evel. – Obl. fut. ἁλώσομαι, aor. ἑάλων, ἥλων, pf. ἑάλωκα, ἥλωκα, adi. verb. ἁλωτός; ep. aor. cj. ἁλώω. ἁλώῃ, inf. ἁλώμεναι in ἁλῶναι]. 1. ujamem (osvojim, uplenim, dohitim) se. 2. zasačim se, θανάτῳ umorim se, poginem, padem; ὕπνῳ spanje me prevzame, obvlada; s pt. ἀδικῶν zasačim se, dokaže se mi, da delam krivico.

ἀ-λιταίνω in med. [aor. ἤλιτον, -όμην] ep. poet. grešim, pregrešim se nad kom, razžalim, pt. pf. ἀλιτήμενός εἰμι τοῖς θεοῖς v očeh bogov sem grešnik.

ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.

ἀλλάσσω, -ττω (ἄλλος) [fut. ἀλλάξω, -ομαι; aor. ἤλλαξα, -άμην; pf. ἤλλαχα, ἤλλαγμαι; aor. pass. ἠλλάχθην, ἠλλάγην, fut. pass. ἀλλαχθήσομαι, ἀλλαγήσομαι, verb. adi. ἀλλακτός, -έος] 1. act. predrugačim, izpremenim (εἶδος), zamenjam s čim (τινί); zapustim (φῶς, χώραν). 2. med. zamenjam za se (τὶ ἀντί τινος); zamenjam kaj za kaj (τί τινι, τὴν ἐλπίδα οὐδενός); kupim kaj s čim, izpremenim kaj pri sebi.

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.

ἀλλοιόω (iz)preminjam, pregovarjam; pass. izpreminjam se, poslabšam se; τὴν γνώμην premislim se.

ἀλλο-πρόσ-αλλος 2 ep. nestanoviten (= obračajoč se od ene strani na drugo).

ἀλλοτριο-επίσκοπος, ὁ kdor se vtika v tuje reči, upornik NT.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀλλοτριόω odtujujem, odbijam, odvračam τινί τι; oropam (τὴν πόλιν σωμάτων); pass. odtujim se, postanem nenaklonjen τινί; ἡ ἀρχή ἀλλοτριοῦται pride v druge (tuje) roke.