Franja

ἐπι-ποθέω silno želim, hrepenim, koprnim po čem, za čim τινά, τί.

ἐπι-σείω, ep. ἐπι-σσείω 1. tresem, vihtim proti komu, grozim s čim. 2. Evr. I. T. 1276 v tmezi: ἐπὶ δ' ἔσεισε κόμας pokimal je z glavo (v znak dovolitve).

ἐπιστεφής 2 ep. do vrha (roba) napolnjen, τινός s čim.

ἐπι-τείνω [impf. iter. ἐπιτείνεσκε, tudi v tmezi] ἐπι-τανύω [fut. ἐπιτανύσσω v tm.] 1. razpenjam, razprostiram nad kom τινί, ἐπί τι, ὑπέρ τινος; zapahnem κληῖδα; ξύλα polagam črez; pass. razgrinjam se, razprostiram se nad τινί. 2. napenjam, nategujem, povzdigujem φωνήν, povišujem, povečujem, množim; ἐμαυτόν in pass. trudim se, napenjam se, težim za čim εἴς τι.

ἐπι-τέρπομαι med. ep. veselim se česa, razveseljujem se s čim τινί.

ἐπιτηδεύω (ἐπιτηδές) [impf. ἐπετήδευον, pf. ἐπιτετήδευκα] 1. marljivo se bavim s čim, natančno, skrbno vršim, gojim, trudim se, stremim, težim za čim ἀρετήν, φιλοσοφίαν, κακά delam, ravnam slabo, εὐπαθείας vdajam se udobnemu življenju. 2. zvijačno kaj izmislim τὶ πρός τι, izvežbam, izurim κύνα πρός τι. 3. imam navado τιθέναι, ἐπετήδευε κομᾶν nosil je rad dolge lase.

ἐπι-τρέχω [gl. τρέχω, fut. ἐπιδραμοῦμαι, aor. ἐπέδραμον, pf. ἐπιδεδράμηκα, ep. aor. act. pt. ἐπιθρέξας, pf. ἐπιδέδρομα] 1. pritečem komu (na pomoč), priletim, napadem τινί, naskakujem, plenim, obhajam, stikam povsodi po čem ἐπὶ τὰ ἔξω, χώρην, κώμας. 2. a) tečem za kom, drdram ἅρματα ἵπποις; b) stremim za čim, ἐπιδραμών hitro, hlastno, željno. 3. dotaknem se česa, zadevam ob kaj, oprasnem, oplazim ἔγχος. 4. tečem črez kaj, razlivam se, razprostiram se, širim se ἔρεβος, αἴγλη, ἀχλύς.

ἐπι-φημίζω 1. act. pripisujem komu kaj, izgovarjam se s čim, obožavam, imenujem. 2. med. ion. govorim besede, ki pomenjajo nesrečo, oznanjam nesrečo.

ἐπιχειρέω (χείρ) [augm. ἐπεχ-] 1. a) zgrabim kaj z roko, z roko posegam po čem σίτῳ; b) sovražno: napadem τινί, ἐπί, πρός τινα; pass. napade me kdo, napadem se. 2. lotim se česa, poskusim kaj, bavim se s čim, poprijemam se česa τινί, začenjam χοροῖς, težim za čim, τυραννίδι skušam se polastiti, ὁδῷ odpravim se na pot, napotim se; nameravam, hočem, upam si, drznem se τινί, τὸ ἐπιχειρούμενον podjetje, τὸ μὴ ἐπιχειρούμενον česar niso poskusili, opustitev podjetja.

ἐπιχείρημα, ατος, τό ἐπιχείρησις, εως, ἡ 1. podjetje, poskus, namera, načrt, ukvarjanje s čim, trud, sklep (z dodanimi razlogi). 2. zarota, napad, ἡ ὑμετέρα na vas.

ἐπι-χρῑ́ω ep. na-, pomažem, (po)mazilim; med. mazilim se, namažem se, τινί s čim.

ἐπ-οικέω 1. grem kam kot naselnik, naseljujem se, stanujem kje kot naselnik ἔν τινι. 2. stanujem zraven koga, sem mejaš, nadlegujem, τινί s čim; pass. zaseden sem od koga.

ἐπ-οιμώζω [aor. ἐπῴμωξα] tarnam, vzdihujem pri čem, nad čim τινί.

ἐπ-ορέγω [med. fut. ἐπορέξομαι; aor. ep. ἐπωρέξατο (in -ορέξατο); v at. prozi ἐπωρέχθην] ep. ion. 1. act. povrhu še podeljujem, dajem. 2. med. a) iztegujem se za čim, potegnem kopje, da napadem, napadem; b) še več zaželim, hrepenim, težim za čim τινός.

ἕπω [impf. εἷπον, ep. ἕπον, iter. (ἐφ) έπεσκον, fut. ἕψω, aor. ἔσπον, inf. (ἐπι) -σπεῖν] ep. ion. poet. bavim se s čim, imam opravka s čim, opravljam kaj, oskrbujem kaj, trudim se s čim ἀμφί, περί, μετά τι.

ἐρέφω [fut. ἐρέψω in ἐρέψομαι, aor. ἤρεψα, ep. ἔρεψα] 1. act. pokrivam, napravljam streho nad čim, ovenčam, ovijam (vrče). 2. med. ovenčam se, τινί s čim.

ἔρως, ωτος, ὁ, ep. in poet. ἔρος, ου, ὁ (ἔραμαι) 1. a) ljubezen; posebno čutna in spolna ljubezen, slast; b) hrepenenje po kom, želja, poželenje po τινός, δόξης slavoljubje; εἰς ἔρωτα ἦλθον zaljubil sem se; ἔρωτα ἔχω z inf. težim za čim, želim; c) velika radost, radostni občutek ἔφριξ' ἔρωτι. 2. pers. Ἔρως bog ljubezni, Afroditin sin.

ἐσθέομαι pass. (ἐσθής) samo pf. ion. ἐσθημένος oblečen, τί v kaj, τινί s čim.

ἑτοιμάζω (ἕτοιμος) [fut. ἑτοιμάσω, aor. ἡτοίμασα, pf. pass. ἡτοίμασμαι tudi z med. pomenom] 1. act. pripravljam, priskrbujem, nabavljam; pren. iznajdem, izmislim ἔγκλημα. 2. med. a) pripravljam si, prirejam si; b) pripravljam se, oborožujem se, opremljam se s čim; c) = act. donašam.

εὐδοκέω veselim se koga, nad kom, po volji mi je kdo (kaj), zadovoljen sem s čim ἔν τινι, εἴς τινα, τινί; z inf. sklenem, hočem NT.