Franja

κυβιστάω [Et. namesto κυφιστάω, kor. qubh, sor. nem. hüpfen] prekopicnem (prekucnem) se, strmoglavim se; pren. εἰς μαχαίρας vržem se na meče (v nevarnost).

κῡδάνω 1. trans. ep. = κυδαίνω slavim, častim τινά. 2. intr. zanašam se, trdno upam na zmago μέγα.

Κύδωνες, οἱ narod na severozapadni Kreti; njih mesto je bilo Κυδωνία, ἡ in preb. Κυδωνιάτης, ου, ὁ.

κυέω [Et. iz kor. k'ewā, vzbočiti (se), narasti = votel biti; lat. cavus, gršk. κοῖλος; lat. inciens (iz en-cwiens) noseč, gršk. κύαθος, κύαμος, κῦμα, ἐγκύμων, κύριος], κύω, pass. κυ-ίσκομαι 1. a) nabreknem, otečem; sem, postanem noseča, τινά s kom, ἐκ, ἀπό τινος od koga, spočnem, nosim τινά; b) o živalih: postanem breja, ubrejim se. 2. mislim na kaj, nameravam, naklepam kaj τί.

κυκλέω (κύκλος) [fut. κυκλήσω, aor. cj. 1 pl. ep. κυκλήσομεν] I. act. 1. trans. a) (na vozu) odpeljem, odpravim, νεκροὺς βουσί mrtvece z volmi; b) v krogu vrtim, sučem, obračam, gonim okrog κῦμα, βάσιν ἐπί τινι krožim okrog koga, ὁδοῖς κυκλῶν ἐμαυτὸν εἰς ἀναστροφήν medtem ko sem se hodeč obračal, da bi se povrnil, τὶ ἐπί τινι valim, primikam h komu. 2. intr. vrtim se, krožim. II. med. 1. postavim se v krog, tvorim krog; nakopičim se (o valovih). 2. vrtim v krogu, obkrožujem, potekam, minevam νύκτες.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

κυκλό-σε adv. v krog, v krogu, na vse strani.

κυλίνδω, κυλινδέω praes. in impf.; ostali časi od κυλίω [Et. iz q°l-, gl. κυλλός. – Obl. fut. κυλίσω, aor. ἐκύλισα, pass. pf. κεκύλισμαι, aor. ἐκυλίσθην, fut. κυλισθήσομαι]. 1. act. (naprej) valim, doli takam, kotam τί, naprej pomikam, privalim, podim semintja, βυσσόθεν θῖνα razrijem; pren. πῆμά τινι navalim na koga nesrečo, pogubim koga; tako tudi v pas. νῶιν τόδε πῆμα κυλίνδεται proti nama se vali nesreča. 2. pass. a) valjam se NT, κατὰ κόπρον v nesnagi, doli se valim, doli drčim πέδονδε λᾶας, κατὰ τὰς νάπας, κάτω; ἐκ δίφρων padem z voza; b) klatim se, sučem se περί τι.

Κυλλύριοι, οἱ potomci prvotnega prebivalstva na Siciliji, ki so bili prisiljeni obdelovati svojo nekdanjo last novim gospodarjem.

Κύλων, ωνος, ὁ Atenec, ki je hotel postati okrog l. 632. tiran; toda moral je zapustiti mesto; njegovi privrženci pa so bili pobiti na žrtvenikih Atene in Erinij.

κύμβαχος 2 (κύμβη glava) ep. 1. adi. z glavo naprej, strmoglav, ἔκπεσε κύμβαχος padel je na glavo. 2. subst. ὁ okroglina pri čeladi, kamor se je vtikala perjanica, κύμβαχος ἀκρότατος vrh okrogle čelade.

κυνηγετικός 3 ki spada k lovu, spreten v (na) lovu, lovski; ἡ κυνηγετική(sc. τέχνη) lovstvo, lov(ljenje).

Κυνόσ-ουρα, ἡ (οὐρά) 1. rt na vzhodni strani Salamine. 2. rt v Atiki pri Maratonu.

Κυπάρισσος, ἡ mesto na Parnasu.

Κύπρος, ἡ otok Kiper; preb. Κύπριοι, οἱ; Κύπρις, ιδος, ἡ pridevek Afrodite, ki se je častila posebno na Kipru.

Κύρνος, ἡ 1. otok Korsika; preb. ὁ Κύρνιος. 2. mesto na Evboji.

κῡ́ρω [impf. ep. κῦρε, fut. κύρσω, aor. ἔκυρσα; med. κύρομαι], vzpor. obl. κυρέω [fut. κυρήσω itd.] ep. poet. 1. abs. ali z dat. a) namerim se na koga (kaj), naletim, zadenem na kaj, trčim skup ἅρμασι; srečam koga; pren. α.) zabredem v kaj κακῷ, ἐσθλῷ; β.) hočem zadeti, merim na kaj αἰὲν ἐπ' αὐχένι κῦρε δουρὸς ἀκωκῇ; γ.) zadenem (resnico), uganem γνώμῃ ἐπεικάζων, ἦ καὶ δάμαρτα τήνδ' ἐπεικάζων κυρῶ ali morda (slučajno) prav domnevam, da je ta; b) zadene me kaj, pripeti se mi kaj, sem deležen, dosežem ταῦτ' ἐμοὶ κυρεῖν βουλήσομαι; dogodim se, pripetim se τί ποτ' αὐτίκα κύρσει kaj neki se bo zgodilo; ἄλλα δ' ἐξ ἄλλων κυρεῖ nesreča sledi nesreči; c) sem, nahajam se v kakem stanju, πῶς κυρεῖτε kako je, kako se imate, ἐν τῷ πράγματος κυρεῖ v kakšnem položaju se nahaja, ποῦ γῆς κυρεῖ kje biva, ἐνθάδε τοῦ πάθους v tako slabem položaju, τί νῦν κυρεῖ kako je ž njim, τάδε εὖ κυρεῖ to je dobro (v dobrem stanju); d) v zvezi s part. se prevaja z: ravno, slučajno, zares, θύων ἔκυρον ravno sem daroval, ὡς κυρεῖς ἔχων kakršen si, kjer ravno stojiš, πλησίον γὰρ ὢν κυρεῖ bil je ravno blizu, εἰ ζῶν κυρεῖ ako (slučajno) živi, κυρῶ ἔχων imam slučajno, ποῦ κυρεῖ συθείς kam je neki pobegnil, Φοῖβος εἰρηκὼς κυρεῖ Fojb je zares rekel, πρὸς τί ταῦτ' εἰπὼν κυρεῖς čemu neki si to rekel; tudi pt. κυρῶν se slično prevaja: ποῦ κυρῶν εἴης kje se ravno nahajaš. 2. z gen. ali acc. a) segam do, dosežem τέρμονα οὐρανοῦ, dotikam se νεφέλας αἰθερίας; b) dobim, deležen sem česa τινός, ἔκ τινος dobim od koga, δίκης dobim zasluženo kazen.

κῶμος, ὁ [Et. najbrže iz k'ō(i)-mo-s, lat. cibus] 1. svečani obhod na čast Dionizu; slavnostni obed, hrupna pojedina. 2. bučen obhod s petjem in godbo, poulično rogoviljenje; družba vinjenih mladeničev, ki so hodili z godbo in petjem od prijatelja do prijatelja ter so tam nadaljevali popivanje. 3. roj, tropa, truma προσπόλων.

Κῶς gen. Κῶ, acc. Κῶν in Κῶ, ep. Κόως, ἡ otok na obali Male Azije; preb. Κῷοι, οἱ, adv. Κόωνδε (v) na Kos.

λαβύρ-ινθος, ὁ 1. labirint, ogromna zgradba v srednjem Egiptu. 2. labirint na Kreti, ki ga je zgradil Dajdal (Δαίδαλος). 3. stranpot, kriva pot,. 4. buk. vrša ἐκ σχοίνων.