-
διό-βολος 2 (βάλλω) od Zevsa vržen, poslan ali povzročen, κτύποι grom.
-
διο-γενής 2 ep. poet. διό-γονος 2 poet. (kor. γεν) od Zevsa rojen, plemenitega rodu.
-
διο-πετής 2 (Διός, πίπτω) od Zevsa, z neba padel; τὸ διοπετές podoba efeške Artemide (ki je padla z neba).
-
δι-όργυιος 2 (ὀργυιά) dva sežnja dolg, visok, globok.
-
διο-τρεφής 2 (τρέφω) od Zevsa hranjen, božanski, Zevsov gojenec, od Zevsa postavljen.
-
δί-παλτος 2 (πάλλω) poet. od dveh (Oresta in Pilada) vihten ξίφη, dvojen, dvojnat; στρατός od dveh poveljnikov izpodbujena vojska.
-
δί-πλεθρος 2 dvopletrski, dva pletra velik, dolg.
-
(δίπτυξ), δί-πτυχος 2 (πτύσσω) ep. ion. dvakrat, v dve gubi preganjen, dvoguben, dva; δίπτυχα (acc.) ποιῶ zganem, zložim v dve gubi; zavijem meso v dvojno mezdro.
-
δί-πῠλος 2 (πύλη) z dvema vratoma, z dvema vhodoma; τὸ Δίπυλον ime triazijskih vrat v Atenah.
-
δισ-θανής 2 (θανεῖν) ep. tisti, ki dvakrat umrje, dvósmrten.
-
δί-στολος 2 (στέλλω) poet. dvakrat spremljan (od Kreontovih ljudi); δίστολοι ἀδελφαί obe sestri (Antigona in Izmena, ki sta bili druga za drugo odvedeni).
-
δί-στομος 2 (στόμα) 1. z dvema izlivoma, izhodoma; δίστομοι συμβάλλουσι ὁδοί z dveh strani se stekata pota. 2. dvorezen NT.
-
δι-τάλαντος 2 dva talenta težek ali vreden.
-
δι-φυής 2 (φυή), gen. έος, οῦς, ion. poet. dvolik, dvoličen, dvojne postave Κένταυροι.
-
δί-χηλος 2 (χηλή) s preklanimi parklji, dvoparkljat.
-
δί-ψῡχος 2 (ψυχή) kdor ima razdeljeno ali razdvojeno srce, dvomeč, neodločen, omahljiv; subst. ὁ omahljivec NT.
-
δι-ώδυνος 2 (ὀδύνη) poet. zelo boleč, bolesten.
-
δόκιμος 2 (δοκέω) 1. (pre)izkušen, sprejemljiv, sposoben, zanesljiv. 2. glasovit, imeniten, ugleden, spoštovan, veljaven; δόκιμός εἰμι sem na dobrem glasu. 3. prijeten.
-
δολιό-μῡθος 2 poet. zvijačno prigovorjen (podtaknjen), κέντρα skeleče bolečine.
-
δολίχ-αυλος 2 ep. dolgocevnat, z dolgo cevjo.