-
διαφανής 2 (δια-φαίνω) 1. prozoren, prosojen. 2. žareč, razbeljen. 3. pren. jasen, očividen.
-
διάφορος 2 1. (δια-φέρω) a) različen, πολλά v mnogih stvareh, raznovrsten; b) odličen, izvrsten, τινός pred kom. 2. (δια-φέρομαι) različnega mišljenja, nesložen, sovražen; subst. ὁ διάφορος sovražnik, nasprotnik; τὸ διάφορον in pl. 1. razlika. 2. povod za razpor, razpor, nesloga, prepir. 3. korist, dobiček. – adv. διαφόρως različno.
-
δί-γλωσσος 2 vešč dveh jezikov, dva jezika govoreč, dvojezičen.
-
δί-δραχμος 2 (δραχμή) dveh drahem, dve drahmi vreden; ὁπλῖται hopliti, ki so dobivali po 2 drahmi na dan; τὸ δίδραχμον dvojna drahma (= 2 drahmi).
-
δίδῠμος 3 in 2 [Et. δι (gl. δίς) + δυ-μος] dvojen, dvojnat, dva, oba; pl. οἱ δίδυμοι dvojčki; jajca.
-
δι-ετής 2 ion. dveleten, dve leti star.
-
δι-ετήσιος 2 (διά, ἔτος) ki traja celo leto, celoleten.
-
δι-ηνεκής 2 [Et. διὰ ἐνεγκεῖν] 1. a) zaporeden, nepretrgan, γέφυρα ki drži od enega brega do drugega; b) ki daleč sega, dolg, širok, globok, prostoren. 2. časovno neprestan, veden; εἰς τὸ διηνεκές za vedno NT – adv. διηνεκέως, -ῶς neprenehoma, vekomaj; obširno, jasno, natanko.
-
δι-ήνεμος 2 (ἄνεμος) poet. vetroven, prezračen, zračen.
-
δι-θάλασσος 2 med dvema morjema ležeč, τόπος zemeljsko stegno NT.
-
δι-ικνέομαι [fut. διίξομαι, aor. διικόμην, ep. 2 διίκεο] 1. intr. grem, pridem skozi kaj, predrem, zadenem (o strelicah). 2. trans. obravnavam, razložim, natančno povem.
-
διῑ-πετής 2 (Διός, πίπτω) ep. 1. kar pade z neba, izvira na nebu, nebeški (o rekah). 2. jasen, bister.
-
διῑ́-φιλος 2 ep. od Zevsa ljubljen, Zevsov ljubljenec.
-
δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.
-
δι-κόρυφος 2 z dvema vrhoma, dvovrh πλάξ.
-
δι-κρατής 2 (κρατέω) poet. ki imata dvojno oblast ali moč, Ἀτρεῖδαι oba Atrida, ki vladata, oba vladarja, oba mogočna Atrejeva sinova, λόγχαι obe (na obeh straneh) zmagovalni kopji.
-
δί-κροτος 2 (κροτέω) kar se na obeh straneh tolče, na obeh straneh šumeč ῥόθιοι, κῶπαι dvojna vesla, ναῦς z vesli na obeh straneh, dvoveslača.
-
δικτυό-κλωστος 2 (κλώθω) poet. spleten v mreže, σπεῖραι zanke iz pletenih mrež, pletene mreže.
-
δί-λογος 2 dvojezičen NT.
-
δί-λοφος 2 poet. dvovrh, z dvema vrhoma.