-
ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.
-
ἄ-λῠρος 2 (λύρα) poet. brez (spremljevanja) lire, žalosten; ἔλεγος žalostinka.
-
Ἄλυς, υος, ὁ glavna reka Male Azije.
-
ἅλῠσις, εως, ιος, ἡ lanec, veriga.
-
ἀ-λῡσιτελής 2 nekoristen, škodljiv.
-
ᾰ̓λύσκω, ἀλυσκάζω ἀλυσκάνω ep. poet. [fut. ἀλύξω, aor. ἤλυξα, ep. ἄλυξα] umikam se, izogibljem se, oddaljujem se od ἑταίρους; utečem, ubežim κῆρα μέλαιναν, προτὶ ἄστυ utečem v mesto.
-
ἀλύσσω = ἀλύω.
-
ἄ-λῠτος 2 (λύω) nerazvezen, nerazvezan, neskončen, neprestan, neizbrisen.
-
ἀλύω ep. poet., ἀλύσσω ep. [Et. najbrže lat. alūcinor, ari, hallucinor, ari, gršk. še ἠλεός (dor. ᾱ͗λεός) zmešan, ἠλαίνω, ἀλάομαι] tavam, blaznim; zmešan, zbegan, vznemirjen, otožen sem, sem v strahu, izgubim glavo ali pamet (vsled žalosti ali veselja), ne vem, kaj bi počel, besnim.
-
ἄλφα indecl. ime prve črke grškega alfabeta (iz hebrejskega 'ālef).
-
ἀλφᾰ́νω [aor. ἦλφον, opt. 3 pl. ἄλφοιν] ep. poet. pridobivam, zaslužim, donašam τινί τι; φθόνον nakopljem si.
-
Ἀλφειός, ὁ 1. reka v Arkadiji in Elidi. 2. bog reke.
-
ἀλφεσί-βοιος 3 (ἀλφάνω, βοῦς) ep. goveda donašajoč, παρθένοι (deklice, za katere dajejo snubci starišem goveda) od mnogih zasnubljen, zaprošen.
-
ἀλφηστής, οῦ, ὁ (ἀλφάνω) ep. poet. delaven, marljiv.
-
ἄλφῐτον, τό ječmenova moka (kaša), ječmenov kruh, ječmenček, živež.
-
ἀλφιτοποιία, ἡ pripravljanje ječmenove moke, mletje, stope.
-
ἀλφιτο-σῑτέω jem ječmenovo kašo ali kruh.
-
ἄλφοι(ν) gl. ἀλφάνω.
-
Ἀλωεύς, έως, ep. ῆος, ὁ Pozejdonov sin, Otov in Efijaltov oče.
-
ἁλῴη, ἁλώμεναι gl. ἁλίσκομαι.