-
προσ-χωρέω [fut. προσχωρήσω in -σομαι] 1. prihajam, približujem se, nasproti prihajam τινί. 2. pren. a) sem sličen, podoben, τινί τι komu v čem; b) pristopam h komu, stopim na njegovo stran, pridružim se komu ἐς ὁμολογίην; c) podvržem se, vdam se τινί, spuščam se v dogovor.
-
προσ-ωφελέω pomagam komu υ τινά in τινί.
-
προ-τάσσω, at. -ττω 1. najprej ali spredaj postavim, postavljam na čelo, v prvo vrsto τινά, storim, da stopi kdo naprej kot (za)govornik σφῶν αὐτῶν; pass. sem na prvem mestu, stojim na čelu; τὸ προταχθέν in οἱ προτεταγμένοι prednje čete. 2. poprej odredim, določim χρόνον.
-
προὔθηκε, προὔκειτο in sl. gl. προτί-θημι, πρόκειμαι.
-
προὔχω, προὐχώρει gl. προ-έχω in προ-χωρέω.
-
προ-φθάνω [aor. προὔφθην in προὔφθασα] prehitim, pretečem τινά NT.
-
πρυλέες, έων, οἱ ep. [dat. πρύλεσσι in πρυλέεσσι] prvoboritelji, težko oboroženi pešci.
-
πρυτανεῖον, τό, ion. πρυτανήιον 1. pritanej, mestna hiša, kjer so se zbirali in zborovali pritani; posvečena je bila Hestiji. V eni dvorani (θόλος) te zgradbe so se pogoščevali pritani in zaslužni državljani na državne stroške. 2. središče, ognjišče (države).
-
Πρωτεύς, έως, ὁ pomorski bog, ki je znal prorokovati in se izpreminjati v razne stvari.
-
Πτερία, ἡ, ion. -ίη mesto in dežela v Kilikiji; preb. οἱ Πτέριοι.
-
πτερόω (πτερόν) 1. act. dajem peroti (krila); o ladjah: opremim z vesli in jadri, pripravljam za vožnjo. 2. pass. dobivam perje, zgódim se.
-
πτερωτός 3 in 2 (πτερόω) krilat.
-
πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.
-
πτωχός 3 in 2 [Et. sor. πτώσσω, prv. pom. prihuljen] 1. ubog, da prosi, siromašen; subst. ὁ berač, prosjak NT. 2. beraški, prosjaški δίαιτα.
-
Πυλαία, ἡ, ion. -αίη (sc. σύνοδος) zborovanje amfiktionske zveze v Anteli pri Termopilah; pravica, pošiljati poslance k temu zborovanju, pravica, pri tem zborovanju sodelovati in glasovati ἐπιθυμέω τῆς Πυλαίας.
-
πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
-
πῡρός, ὁ in pl. [Et. slov. pira, Spelt] pšenica.
-
πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.
-
πωλέομαι d. m. [Et. prv. pom. gibati se, sor. πολέω in πέλομαι. – Obl. ep. 2 sg. πωλέ' (= πωλέεαι), impf. iter. πωλέσκετο; ion. praes. πωλεῦμαι, pt. πωλεύμενος, impf. πωλεύμην] zahajam kam, pogosto prihajam kam εἴς τι, ἐπί τι, μετ' ἄλλους občujem s kom.
-
ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.