-
(ἄλοξ), οκος, ἡ [Et. iz ἄϜλακ-ς, sor. obl. αὖλαξ, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; πατρῷαι ἄλοκες očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).
-
Ἀλόπη, ἡ mesto 1. v Ftiotidi. 2. v Lokridi.
-
ἁλοσ-ύδνη, ἡ (ἅλς, ὕδωρ) ep. v morju rojen, morska hči, morska boginja (Tetida in Amfitrita).
-
ἁλουργής 2 ἁλουργός 3 (ἅλς, ἔργον) škrlatno pobarvan, škrlatast, bagren.
-
ἀλουσία, ion. -ίη, ἡ (λούω) nesnažnost, nesnaga.
-
ἄ-λουτος 2 (λούω) poet. neumit, umazan.
-
ἄ-λοφος 2 = ἄλλοφος.
-
ἄ-λοχος, ἡ (λέχος in ἀ cop.) žena, soproga; priležnica (nezakonska žena).
-
ἀλόω imper. praes. od ἀλάομαι.
-
Ἀλπηνός, ἡ Ἀλπηνοί, οἱ mesto pri Termopilah.
-
Ἄλπις, εως, ιος, ὁ In (pritok Istra).
-
ἅλς, ἁλός, ὁ [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek (prv. pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. ἡ (slano) morje.
-
ἆλσο 2 sg. aor. 2 od ἅλλομαι.
-
ἄλσος, ους, τό log, (kakemu bogu posvečen) gaj, sveti kraj.
-
ἁλτικός 3 (ἅλλομαι) spreten v skakanju, uren.
-
Ἄλτις, εως, ἡ Zevsu posvečen gaj v Olimpiji.
-
ἆλτο gl. ἅλλομαι.
-
Ἀλυάττης, ου, ὁ, ion. εω lidijski kralj, Krezov oče.
-
ἁλῠκός 3 (ἅλς) slan, solnat.
-
ἀλυκτάζω (ἀλύω) ion. sem vznemirjen, sem v strahu.