-
δῆλος 3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.
-
δήμιος 2 in 3 (δῆμος) 1. ljudski, naroden, javen, občinski; δήμια πίνω pijem na javne (občinske) stroške, αἰσυμνῆται od naroda izbrani reditelji. 2. ὁ δήμιος (δοῦλος) rabelj.
-
δημο-βόρος 2 (βιβρώσκω) tisti, ki uživa občinsko last, ki izjeda narod, zajedavec naroda.
-
δημοκρατικός 2 ljudovladen, demokratski.
-
δημό-λευστος 2 (λεύω) poet. od naroda kamenjan; φόνος uboj s kamenjanjem.
-
δημο-τελής 2 (τελέω) na državne stroške prirejen, javen.
-
δημοῦχος 2 (δῆμος, ἔχω) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje γῆς, vladar dežele χθονός.
-
δημώδης 2 (δῆμος, εἶδος) naroden, splošno znan, preprost, navaden.
-
δημ-ωφελής 2 občekoristen λόγοι.
-
δῆσεν gl. δέω 2.
-
δια-βόρος 2 (βιβρώσκω) poet. ki razjeda, grize, razjedajoč νόσος (rak).
-
διάβορος 2 (βιβρώσκω) poet. razjeden, zglodan.
-
διάβροχος 2 (διαβρέχω) premočen, prebit, razpokan ναῦς.
-
δια-δέξιος 2 ion. zelo povoljen ali ugoden, veliko srečo obetajoč; διαδέξιον ποιέομαί τινα mislim, da pomenja kdo veliko srečo.
-
διά-δηλος 2 popolnoma jasen, očividen; s pt. εὐτακτῶν jasno je (bilo), da …
-
διαδηματο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi diadem, z diademom okrašen.
-
διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.
-
διάδρομος 2 ki leta semtertja; pren. διάδρομα κίοσιν ἔμβολα stebri, ki padajo drug preko drugega (vse križem).
-
διά-θερμος 2 zelo vroč, razgret, goreč, nagel.
-
διαίρετος 2 poet. razdeljen.