-
ἀλλαχόσε adv. drugam.
-
ἄλλεγον, ἀλλέξαι gl. ἀναλέγω.
-
ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.
-
ἀλληγορέω (ἄλλος, ἀγορεύω) govorim v prilikah, povem v podobi NT.
-
ἄ-λ(λ)ηκτος 2 (λήγω) neprestan, trajen, trdovraten.
-
ἄλληκτος 2 ep. poet. = ἄληκτος.
-
ἀλλήλοιν, ἀλλήλων [Et. iz ἄλλος po podvojitvi; ἄλλος – ἄλλον, ἄλλα – ἄλλα itd., odtod skrčeno v ἀλλᾱλλ-, kar je dalo po dissimil. ἀλλαλο-, ἀλληλο-] (samo gen. dat. acc. dual. in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.
-
ἀλληλούϊα aleluja = hvalite Boga NT.
-
ἀλληλοφᾰγία, ἡ, ion. -ίη (φαγεῖν) medsebojno snedenje (kadar drug drugega sne).
-
ἀλληλοφθορία, ἡ (φθείρω) medsebojno uničenje (pokončanje).
-
ἄλλην (sc. ὁδόν) adv. po drugi poti, drugam.
-
ἀλλο-γενής 2 tuj, tujec, NT.
-
ἀλλό-γλωσσος 2 (γλῶσσα) ion. drugojezičen, drugega jezika.
-
ἀλλογνοέω (νοέω) [pt. aor. -γνώσας] ne spoznavam, ne poznam.
-
ἀλλό-γνωτος (γιγνώσκω) ep. drugim znan, nam tuj, neznan.
-
ἀλλοδ-ᾰπός 3 [Et. -απος iz n̥quos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še ποδ-απός] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec.
-
ἀλλο-ειδής 2 (εἶδος) ep. drugačen, drugoličen.
-
ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.
-
ἄλλο-θι adv. 1. drugje, drugod; ἄ. οὐδαμοῦ nikjer drugod; ἄ. πάτρης daleč od domovine; ἄ. γαίης v tuji deželi ἄλλοθί που kje drugod. 2. drugače, sicer.
-
ἀλλό-θροος 2, skrč. -θρους ep. ion. poet. drug jezik (drugače) govoreč, drugojezičen; tuj.