-
Ἐρύμανθος, ὁ gorovje v Arkadiji; adi. Ἐρυμάνθιος 3; θήρ erimantski merjasec.
-
Ἔρυξ, υκος, ὁ gora in mesto na zapadni Siciliji; adi. Ἐρυκῖνος 3.
-
Ἐρυξί-μαχος, ὁ zdravnik v Atenah.
-
ἐρῠσί-πτολις, ὁ, ἡ (ἐρύομαι, πόλις) ep. zaščitnik, branitelj, rešitelj mesta.
-
ἐρυσμός, ὁ branilo.
-
ἐρωδιός, ὁ ep. čaplja.
-
ἔρως, ωτος, ὁ, ep. in poet. ἔρος, ου, ὁ (ἔραμαι) 1. a) ljubezen; posebno čutna in spolna ljubezen, slast; b) hrepenenje po kom, želja, poželenje po τινός, δόξης slavoljubje; εἰς ἔρωτα ἦλθον zaljubil sem se; ἔρωτα ἔχω z inf. težim za čim, želim; c) velika radost, radostni občutek ἔφριξ' ἔρωτι. 2. pers. Ἔρως bog ljubezni, Afroditin sin.
-
Ἐρωτιδεύς, έως, ὁ poet. mladi Eros.
-
ἑσμός, ὁ (ἕζομαι) roj, jata, množica, obilica; γάλακτος potoki mleka.
-
ἕσπερος, ὁ (lat. vesper) večer, večernica (ἀστήρ); θεὸς ἕσπερος mračni bog (Pluton), τὰ ἕσπερα večerne ure, večer, ποτὶ ἕσπερα proti večeru.
-
Ἑστίαια, ἡ, ion. Ἱστιαίη, ep. Ἱστίαια mesto na Evboji; preb. Ἑστιαιεύς, Ἱστιαιεύς, ὁ; Ἑστιαιῶτις, Ἱστιαιῆτις, ἡ ozemlje mesta Hestiaje.
-
ἑστιᾱ́τωρ, ορος, ὁ gostilnik, gostitelj.
-
ἕστωρ, ορος, ὁ ep. pregelj; iglica, igla na ojesu (na katero se je natikal κρίκος).
-
ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.
-
Ἐτεο-κλῆς, έους, ὁ [gen. ep. ῆος, acc. έα] Ojdipov in Jokastin sin; adi. ep. Ἐτεοκλήειος 3 βίη junaški Eteoklej.
-
Ἐτέο-κλος, ὁ Argivec, eden izmed sedmerih v boju proti Tebam.
-
Ἐτεό-νῑκος, ὁ spartanski harmost v Bizancu l. 400. pr. Kr.
-
ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.
-
ἔτης, ου, ὁ [Et. iz σϝέτης, gl. ἑταῖρος] svojec, sorodnik, rojak, prijatelj, deželan.
-
εὐαγγελιστής, ὁ (εὐαγγελίζω) evangelist NT.