Franja

προσ-έχω, προσ-ίσχω [pt. aor. προσ- (σ) χών] I. act. 1. držim nasproti komu, obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) ναῦν vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam τί τινι, πρός τι, ἔς τι, τήνδε γῆν; b) τὸν νοῦν τινι, τὴν γνώμην: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, ἐμαυτῷ premišljam pri sebi; c) τινί zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se ἐμαυτῷ ἀπό τινος NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj τινί. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ἄγει.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

πρόσ-θε(ν) [Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.

προσ-καθέζομαι d. m. [fut. προσκαθεδοῦμαι] 1. usedem se pred kaj, sedim (taborim) pred čim, oblegam πόλιν. 2. marljivo se ukvarjam (bavim) s čim τινί.

προσ-κάθημαι d. m., ion. -κάτημαι 1. sedim poleg česa, pogosto občujem s kom τινί. 2. oblegam mesto.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-λαλέω govorim s kom τινί, nagovorim koga NT.

προσ-μείγνῡμι, -νύω, προσ-μίσγω 1. trans. po-, primešam, spajam, družim τί τινι. 2. intr. a) primešam se, zvežem se s kom, združim se, zedinim se, strnem se s kom τινί; b) približujem se, dospem, prihajam, pristajam (z ladjo); c) napadam, udarim, spoprimem se s kom τινί, πρός τι.

προσ-ομῑλέω 1. občujem s kom, prihajam h komu, kratkočasim (zabavam) se s kom τινί. 2. bavim se s čim τινί, πείρᾳ napravljam poizkus.

προσ-ορέγομαι pass. ion. ponujam, molim komu kaj, silim, tiščim v koga s prošnjami, skušam koga zase pridobiti.

προσ-παίζω igram se, šalim se s kom τινί, zasramujem koga, rogam se komu τινά, ὕμνον προσπαίζω τινά zapojem komu na čast slovesno pesem.

προσ-παλαίω borim se, bojujem se s kom τινί.

προσ-περιβάλλω 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa.

προσ-πολεμέω, τινί vojskujem se s kom, grem nad koga z vojsko.

προσ-πολεμόομαι med. napravim si koga za sovražnika, sprem se s kom τινά.

προσ-πτύσσομαι, ep. ποτι-πτύσσομαι med. ep. poet. [fut. προσ-πτύξομαι, aor. -επτυξάμην, cj. ep. -πτύξομαι] 1. stiskam se h komu, ovijam, oklepam, oprijemljem se koga, objemam, poljubljam τινά. 2. pozdravljam, priklanjam se, prijazno ravnam s kom τινά, nagovarjam, prosim koga μύθῳ.

προσ-συνοικέω hkrati se naselim s kom τινί ἔς τι.

προστατεύω, -έω 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, ὁ προστατεύων nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s ὅπως: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, ὁ προστατῶν χρόνος bodoči čas.

προ-σταυρόω spredaj obdam, zavarujem kaj s koli (s palisadami).