Franja

διαβολή, ἡ (δια-βάλλω) 1. opravljanje, obrekovanje, obdolžitev, sumničenje; ἐκ διαβολῆς vsled obrekovanja; ἐπὶ διαβολῇ εἰπεῖν da bi me osumili. 2. slab glas, slabo mnenje o kom, sum, sovraštvo.

δια-θρῡλέω razglasim, -trosim, imam vedno na jeziku, διετεθρύλητο, ὡς splošno je bilo znano; pass. preglušijo me; διατεθρύλημαι sem omamljen.

διά-κειμαι d. m. 1. sem v kakem stanju, nahajam se v kakih razmerah, sem kakega mišljenja (kake misli), vedem se, obnašam se; φιλικῶς τινι sem naklonjen, prijaznega mišljenja, ὑπόπτως sem sumljiv, ἄμεινον ὑμῖν διακείσεται za vas bo bolje; ὁρᾶτε, ὡς διάκειμαι ὑπὸ τῆς νόσου v kakšnem stanju sem vsled bolezni = kako me je bolezen zdelala; ἀπλήστως ἔν τινι sem nenasiten v čem, τὴν ψυχὴν ἀγροικοτέρως sem zarobljen, εὐαρεστοτέρως sem voljnejši, raje poslušam. 2. ion. διάκειται odrejeno, odločeno je, ἐπὶ διακειμένοισι pod določenimi pogoji.

δια-κρῑ́νω (gl. κρίνω) [aor. pass. ep. διεκρίνθην, inf. διακρινθήμεναι; fut. pass. διακριθήσομαι, ep. ion. med. διακρινέομαι] I. act. 1. razločim, razdružim, razslavim, ločim αἰπόλια, τινὰ ἀπό τινος. 2. razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, τίς σε διακρίνει kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim σῆμα, οὐδένα διακρίνων brez ozira na osebo, οὐδὲν διεκέκριτο nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam νεῖκος, dokončam πόλεμον. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ἐκ τῆς ναυμαχίης, odpadem od koga ἀπό τινος, διακεκριμένοι ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom μάχῃ πρός τινα, τινί NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.

δια-κωλύω oviram, preprečim, zadržujem, branim, odvračam, prepovem τί, τινά, inf. z μή ali brez μή.

δια-λέγω [fut. διαλέξω, aor. διέλεξα, pf. διείλεγμαι, aor. pass. διελέχθην] 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam θυμός; b) pogovarjam se, razpravljam τινί, πρός τινα s kom, περί τινος o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom τινί μὴ ποιεῖν; d) javno govorim; κατὰ ταὐτά govorim isto narečje.

δια-μάχομαι d. m. 1. vojskujem se do konca, bijem odločilno bitko, bijem se za žive in mrtve, bojujem se τινί, πρός τινα s kom, ὑπέρ τινος za koga, τινὶ περί τινος. 2. skušam izvojevati, dosežem, s ὡς, ὅπως, ὅτι. 3. upiram se, branim se μὴ φέρειν, zagovarjam svoje mnenje, odločno trdim ὅτι; prepovem μὴ μεταγνῶναι.

διαμόρφωσις, εως, ἡ (δια-μορφόω) upodabljanje, upodobitev, διαμόρφωσιν δέχομαι (pri)pustim, da me upodobijo.

δια-ρρήγνῡμι [fut. διαρρήξω, aor. διέρρηξα, aor. pass. διερράγην, pf. διέρρωγα] 1. trans. a) act. raztrgam, zlomim, prebijem, prebodem τί τινι; b) med. prebijem, razrušim. 2. intr. (pass. s pf. act.) počim, razpočim se, raznese me.

δια-τάσσω, at. -ττω 3 [pl. plpf. pass. ion. διετετάχατο] 1. act. a) razvrstim, uredim, postavim v bojni red, postavim na svoje mesto; b) odredim, ukažem, zapovem, naročim NT; določim; postavim razsodnike ἐπιστάτας. 2. pass. a) zapovedano je, odrejeno je; b) postavijo me v bojni red, stojim v bojnem redu; zapovedalo se mi je, imam ukaz z inf. 3. med. a) postavim se v bojni red; razdelim se; b) = act. odredim, ukažem.

δια-τηρέω 1. ohranim, obvarujem (do konca), τὴν τάξιν ne zapustim (odkazanega) mesta, ἐμαυτὸν ἔκ τινος ne omadežujem se s čim; varujem se (nečistega dejanja) NT. 2. pazim, gledam na kaj, oprezen sem, varujem se česa μή.

δια-τρῑ́βω [pf. διατέτρῐφα, aor. pass. διετρίβην, διετρίφθην] 1. trans. raztarem, strem, manem τί τινι, uničim, κάκιστα διετρίβην prežalostno me je zdrobilo a) zadržim, preprečim, odlašam; χόλον (u)tolažim, (u)tešim, Ἀχαιοὺς γάμον vodim A. za nos (zadržujem) z ženitvijo; b) χρόνον prebijem, tratim, ubijam čas, pass. χρόνος διατρίβεται čas poteče, mine. 2. (na videz) intr. a) mudim se, odlašam, ὁδοῖο obotavljam se z odhodom, ἵνα μὴ καθ' ἕκαστα λέγων διατρίβω da se ne bom mudil z razkladanjem posameznosti; b) prebivam kje, živim, ostanem kje, μετά τινος bivam, občujem s kom, pogovarjam se s kom; c) bavim, pečam se s čim ἐν, ἐπί τινι, περί (τι) τινι; s pt. μελετῶν διατρίβω neprestano se vadim (vežbam).

δια-φεύγω ubežim, uidem, pobegnem, umaknem se, izognem se čemu, διαφεύγει μέ τι uide mi kaj, ne opazim česa; ὁ ποταμός διαφεύγει reka prodere.

δια-φθείρω [fut. δια-φθερῶ, aor. διέφθειρα, pf. διέφθαρκα, διέφθορα, pass. διέφθαρμαι, aor. διεφθάρην, fut. διαφθαρήσομαι, med. fut. διαφθεροῦμαι (s pas. pom.); ion. impf. iter. διαφθείρεσκε, fut. διαφθερέω, 3 pl. pf. pass. διεφθάραται, 3 pl. plpf. διεφθάρατο, ep. fut. διαφθέρσω] 1. act. a) (popolnoma) uničim ἐλπίδας, (raz)rušim πόλιν, pogubim, pokončam, morim, ubijem, opustošim ἔργα; b) pokvarim, izpridim, popačim, pokazim, razjem, οὐδὲν διαφθείρας τοῦ χρώματος izpremenim barvo, prebledim, zardim; zapeljem τοὺς νέους, podkupim. 2. pass. a) pridem na nič, poginem, τὰ πράγματα διεφθαρμένα stvar je izgubljena, λιμῷ propadem, umrem lakote; ναῦς ladja se razbije; b) zbolim, pokvarim se, ohromim (-eti), ἀκοήν oglušim, ὀφθαλμούς oslepim, oči me bole, pf. διέφθορα izgubljen sem, po meni je, uničen sem, ταῖς γνώμαις διέφθαρμαι izgubil sem pamet in razum; pren. ἐν τῇ στρατιᾷ izgubim svoj ugled.

δι-έρχομαι d. m. (gl. ἔρχομαι) [inf. aor. ep. διελθέμεν] 1. a) grem, pridem, korakam, tečem, peljem se skozi, prerinem se, prederem skozi (sovražne vrste), τὰ ὄρη prekoračim; ὁδόν prehodim; τὸν βίον preživim; παιδείαν dovršim; o govorici: razširim se, raznesem se; ἰός vdere, zarine se v, predere; ἵμερός με διέρχεται hrepenenje me prevzame, obide; b) o času: minem, pretečem. 2. a) (= διέξειμι) razlagam, pripovedujem, govorim o čem ὅσα, περί τινος; b) preberem; c) presodim, premislim.

δικάζω (δίκη) [fut. δικάσω, aor. ἐδίκασα, pf. pass. δεδίκασμαι, aor. ἐδικάσθην; aor. ep. ἐδίκασσα, ion. inf. fut. δικᾶν] 1. act. a) prisodim komu pravico τινί, sodim, ἐγκλήματος o obtožbi ali obdolžitvi, τὰ κοινά o državnih (javnih) zadevah, γάμον izrečem sodbo o zakonu; obsodim, kaznujem, δίκην razsodim, izrečem sodbo, δίκας τινί prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, ἐς μέσον sodim po pravici, nepristransko, κρυπτάδια snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prorokujem Her. 1, 84. 2. pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me, οἱ δικαζόμενοι obtoženci; b) δίκη δικάζεται sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo τινί, πρός τινα; περί τινος radi česa.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

διψάω, ῇς, ῇ itd. (δίψα) 1. sem žejen, žeja me. 2. pren. silno po-, zaželim, koprnim po, τινός in z inf.; NT δικαιοσύνην žejen sem pravice.

δίω (gl. δείδω) [aor. ἔδιον, δίε, gl. δίεμαι] ep. 1. prestrašen pobegnem, bežim. 2. bojim se, τινί za koga, μή da ne.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.