Franja

γόνυ, τό [Et. γόνατος iz γόνϝατος; lat. genu; nem. Knie, stvn. kniu; gršk. še γνύξ, γνύπετος – gen. γόνατος itd., ep. ion. poet. γούνατος, ep. γουνός, γουνί, pl. γοῦνα] 1. koleno, γόνυ κάμπτω pripognem koleno, usedem se, τὰ γόνατα naročje, θεῶν ἐν γούνασι κεῖται odvisno je od sklepa bogov; γούνατα (ἀπο) λύω ubijem; ἐς γόνυ βάλλω πόλιν razrušim; γούνατα λύεται se šibe. 2. kolence (na bilki).

γρᾰ́φω [Et. kor. gerph, nem. kerben, slov. žreb. – Obl. fut. γράψω, -ομαι, aor. ἔγραψα, pf. γέγραφα, pass. pf. γέγραμμαι, aor. ἐγράφην, fut. γραφήσομαι, γεγράψομαι]. I. act. 1. včrtam, vrežem, vdolbem. 2. slikam, rišem. 3. vrežem v vosek ali kamen. 4. pišem, τινά komu NT, napišem, opišem koga, javim pismeno. 5. a) νόμον predlagam zakon; b) τινά τινα predlagam koga za kaj; pass. imenujejo me za, veljam za; γνώμην stavim (vložim) pismen predlog, predlagam, τὰ γραφέντα predlogi; ὁ γράφων predlagatelj, γράφω τινά τινων štejem koga med kako vrsto ljudi; οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne bom vpisan kot Kreontov varovanec. II. med. 1. zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali slikati, τινί τι naročam, velevam. 2. γραφήν vložim tožbo proti komu, zatožim koga; ὁ γραψάμενος tožitelj, τὰ γεγραμμένα obtožba.

Γρῡ́νειον, τό Γρύνεια, τά mesto v Ajolidi.

γύαια, τά poet. vrvi, ki vežejo ladjino krmo s celino.

γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

Δάνα, ἡ, τά mesto v Kapadokiji.

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).

δεκα-δύο, οἱ, αἱ, τά = δώδεκα dvanajst.

δεκα-επτά, οἱ, αἱ, τά sedemnajst.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

δευτερεῖα, τά (δεύτερος) 1. drugo darilo, druga nagrada v bojnih tekmah. 2. drugi red, drugo mesto.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

Δήλια, τά gl. Δῆλος.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.

δήνεα, έων, τά ep. misli, načrti, naklepi, nameni.

διαβατήρια, ων, τά (sc. ἱερά) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.

δια-γελάω 1. trans. zasmehujem, smešim, rogam se komu. 2. intr. smehljam se; θαλάττης τὰ διαγελῶντα morska tišina, brezvetrje.