Franja

δι-εγγυάω sem porok, jamčim za koga τινά, τριάκοντα ταλάντων s 30 talenti, izpuščam koga proti poroštvu ὀκτακοσίων ταλάντων.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δύσις, εως, ἡ (δύομαι) zahod, zaton, večer, πρὸς ἡλίου δύσιν proti zapadu.

δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.

ἔθω navajen sem, imam navado, ἔθων navajen, po svoji navadi: navadno pf. εἴωθα [plpf. εἰώθειν, ion. pf. ἔωθα, plpf. ἐώθεα], εἰωθώς običajen, navaden, κατὰ τὸ εἰωθός po (svoji) navadi, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, τὰ εἰωθότα navadne (vsakdanje) stvari, οἱ εἰωθότες običajni govorniki.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

ἐκ-μαίνω [inf. aor. ἐκμῆναι, aor. pass. ἐξεμάνην] 1. act. poet. storim, da kdo besni, razkačim, vnamem, τινὰ δωμάτων poženem koga v besnosti iz hiše. 2. pass. ion. pobesnim, besnim, divjam, τοιαῦτα εἴς τινα tako proti komu.

ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.

ἐν-αντί-βιον adv. (βία) nasproti, proti, sovražno.

ἐξ-έρχομαι d. m. [ep. aor. ἐξήλυθον] vun grem, hodim 1. hodim, grem iz, izidem (o nečistem duhu) NT; abs. τινός iz česa, ἔκ τινος, χώραν zapustim deželo, εἰς τόδ' ἀνόσιον στόμα zaidem tako daleč, ἐπὶ φορβῆς νόστον grem si iskat hrane, ἐπὶ θήραν grem na lov, ἔξοδον, στρατείαν začnem vojsko proti komu; ἡ ἀκοή glas izide, πίστις vera se razširi NT; ἄεθλα ἀγώνων odhajam na boj, ἐπί τινα krenem z vojsko proti komu, ἐπὶ πλεῖστον ἐξέρχομαι grem kolikor mogoče daleč za svojo koristjo, εἰς ἐφήβους stopim v vrsto efebov, δι' ἐλευθερίας prerijem se do svobode, ὑπόσπονδος sklenem premirje in odhajam. 2. o času: preidem, minem, pretečem, potečem σπονδαί. 3. izpolnim, uresničim se, κατ' ὀρθόν srečno (ugodno) se kaj izteče, ἄλλος pokažem se drugačnega, σαφὴς Φοῖβος gotovo se izvrši, kar je Feb prorokoval, ἀριθμὸς καὶ ἄλλοθεν οὐκ ἂν ἐλάττων ἐξέλθοι dobili bi lahko tudi od drugod nič manjše število.

ἐξ-οπλίζω 1. act. popolnoma oborožim, opremim. 2. med. in pass. oborožim se, stopim pod orožje in odidem proti sovražniku.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἐπαγγελία, ἡ ἐπάγγελμα, ατος, τό 1. oglas, oznanilo, obljuba NT. 2. napoved tožbe, tožba proti govorniku. 3. nauk, umetnost, stroka ἐπαγγέλλεσθαι.

ἐπ-άγω [aor. act. NT ἐπῆξα] I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) ἐπί τινα, napadem τινί; b) navadim na kaj τινί, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem τινὰ ἐπί τι. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam ἄταν; NT αἷμα ἐπί τινα spravljam na koga, ἀπώλειαν pripravljam, κατακλυσμόν τινι pošiljam nad koga; izpodbadam κέντρον τινί; dam na glasovanje ψῆφόν τινι; pass. οὔπω ψῆφος ἐπῆκτο περὶ φυγῆς ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); αἰτίαν obdolžujem; δίκην τινί zapletam v pravdo, predlagam kazen; ἡμέρας dodajam, διάνοιάν τινι obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam ἐπιτήδεια; pridobivam sebi, kličem na pomoč πλῆθος; dosegam, izposlujem τινὰ συγχωρῆσαι; delam na kaj τὴν δούλωσιν. 2. navajam, omenjam (v govoru) ποιητάς. 3. nakopljem si kaj, δεσπότην τὸν νόμον postavljam si za gospodarja; Ἅιδα μόνον φεῦξιν οὐκ ἐπάξεται ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utekel smrti.

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.