Franja

λήγω [fut. λήξω, aor. ἔληξα; ep. inf. praes. ληγέμεν] 1. trans. storim, da kdo neha, χεῖρας φόνοιο zadržujem, odvračam od moritve, μένος pomirim, utolažim jezo. 2. intr. a) neham, končam se, poležem se, utihnem τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος, νότος; b) odneham, odstopim od česa, ἔριδος neham se prepirati; s pt. ἐναρίζων neham moriti.

ληθάνω ep. storim, da kdo kaj pozabi, izbrišem iz spomina τινά τινος.

λίθος, ὁ, ἡ 1. kamen, kamenje, skala, kamenit sedež ξεστός, λίθον ποιῶ τινα izpremenim v kamen, storim, da se kdo čudi. 2. marmor. 3. drag kamen NT. 4. preizkusni kamen. 5. pračnik, metalni kamen, kamenita okrogla plošča Od. 8, 190.

λῑπαρέω 1. ostanem stanoviten, vztrajam pri čem, držim se česa τινί, ἱστορέων pripovedoval je neprestano. 2. neprestano, prisrčno prosim; pass. λιπαροῦμαι ὑπό τινος prosi me kdo.

μακαριστός 3 adi. verb. od μακαρίζω blagrovan, poveličevan; popoln; μακαριστός εἰμι vreden sem, da me blagrujejo, imenujejo srečnega, μακαριστὸν ποιῶ τινά τινι storim, da kdo koga slavi ali blagruje.

μετα-πέμπω in med. 1. pošiljam, grem po koga (kaj). 2. (po)kličem k sebi NT; pass. pokliče me kdo k sebi NT. 3. dam k sebi pripeljati, pustim, da k meni pride, pripeljem.

μή-τις 1. ep. nobeden, nihče. 2. veznik: da nihče, da (če) ne kdo.

μισθόω 1. act. dajem v najem, v službo, oddajam komu kakšno delo za pogojeno plačilo, ἐμαυτόν stopam v službo, dajem se podkupiti, prodam se. 2. pass. najme me kdo, stopam v službo. 3. med. najemam si, jemljem v službo, podkupujem τί, τινά koga, τινός za plačilo.

μνήμη, ἡ (μνάομαι) spomin, pomnjenje, spominek, ἀπὸ μνήμης iz spomina, μνήμη γίγνεταί τινος spominja se kdo česa, μνήμην ἔχω τινός spominjam se; μνήμην ποιοῦμαί τινος omenjam kaj, μνήμην πάντων ἀνθρώπων ἐπασκέω gojim spomin na vse ljudi, bavim se z zgodovino vseh ljudi, NT spominjam se; μνήμην παρέχομαι postavljam si spomenik.

ναίω¹ [Et. iz νάσ-jω, νέομαι iz νεσομαι, ἄσμενος iz n̥s-menos] ep. poet. ep. vzpor. obl. ναιετάω [samo praes. in impf.; ep. inf. ναιέμεν, impf. iter. ναίεσκε; aor. act. (ἔ) νασσα, pass. ἐνάσθην; k ναιετάω: pt. praes. fem. ναιετόωσα, impf. iter. ναιετάασκον] 1. intr. stanujem, prebivam, živim kje; o kraju: ležim, nahajam se, sem (naseljen). 2. trans. prebivam v čem, ἐὺ ναιόμενον gosto obljuden, dobro obdelan, prijeten, ugoden za stanovanje. 3. kavzativno: nakažem, dam komu kaj za stanovanje, pustim, da kdo stanuje; aor. pass. naselil sem se, Ἄργει v Argih.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.

ξενόομαι, ion. ξεινόομαι pass. [fut. med. ξενώσομαι, aor. ἐξενώθην, pf. ἐξένωμαι] 1. grem v tujino; pf. sem v tujini, izgnan sem. 2. a) gostoljubno me kdo sprejme, pogosti me kdo (παρά) τινι; b) τινί sklenem s kom (gostinsko) prijateljstvo; οἱ ἐξενωμένοι = οἱ ξένοι.

ὅ-δε, ἥ-δε (dor. ἅ-δε), τό-δε (lat. hic) [dat. pl. τοῖσδε, ep. τοἰσδεσ(σ)ι, ion. τοισίδε] pron. demonstr. 1. osebe. 1. kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, τίς ὅδε ἕπεται kdo sledi tukaj, ἥδε ἡ πόλις naše mesto, ὅδ' ἀνήρ = ἐγώ, ἐγὼ ὅδε jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; ἥδε ἡ ἡμέρα, današnji dan, τὰ νῦν τάδε ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji ἀκούετε καὶ τάδε. 4. adv. a) τῇδε, dor. τᾷδε tako, tam, zato, na ta način; b) τόδε semkaj, zato; c) τοισίδε tako, s temi besedami; d) ἀπὸ (ἐκ) τοῦδε od sedaj, μέχρι τοῦδε dotlej, do tukaj.

ὀκνέω, ep. tudi ὀκνείω obotavljam se, pomišljam se, odlašam, omahujem, bojim se, skrbi me kdo τί, τινά, μή, περί τινος.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

ὅρᾱμα, ατος, τό (ὁράω) ὅρᾱσις, εως, ἡ 1. pogled, vid. 2. kar kdo vidi, prizor, prikazen.

ὅρκος, ὁ (gl. ἕρκος) 1. prisega, s prisego potrjena obljuba, zakletba, θεῶν prisega pri bogovih, sveta prisega, ὑφ' ὅρκου s prisego, καταλαμβάνω ὅρκῳ τινά ali ὅρκους προσάγω τινί zavežem koga s prisego, ὅρκους κινέω περί τινος potrjujem kaj s prisego; κατὰ τοὺς ὅρκους po prisegi, παρὰ τοὺς ὅρκους proti prisegi, ὅρκον ὄμνυμι κατ-, ἀπόμνυμι, δίδωμι prisegam, ὅρκον προστίθημι potrdim s prisego, ὅρκον αἱρέομαί τινος velim komu priseči, zaprisežem koga; pers. Ὅρκος sin Eride, služabnik Zevsov. 2. oseba ali stvar, pri kateri kdo prisega, priča prisege, maščevalec prisege.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

ὅσ-τις, ἥ-τις, ὅ-τι, ὅτι, ὅ τi ὅττι [at. οὗτινος, ὅτου, ἧστινος, dat. ᾧτινι, ὅτῳ, ᾗτινι, acc. ὅντινα, ἥντινα, ὅτι, pl. οἵτινες, αἵτινες, ἅτινα, ἅττα, gen. ὧντινων, ὅτων, dat. οἷστισι, ὅτοις, acc. οὕστινας, ἅστινας; ep. ὅτις, ἥτις, ὅττι, gen. ὅττεο, ὅττευ, ὅτευ, dat. ὅτεῳ, acc. ὅντινα in ὅτινα; pl. nom. in acc. neutr. ὅτινα, ἅσσα, gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, acc. ὅτινας; ion. sg. gen. ὅτευ, dat. ὅτεῳ, pl. gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, fem. ὁτέῃσιν] 1. splošni relativ: kdor(koli), karkoli, vsak ki, vse kar, (takšen) ki; z ind., cj., opt. (tudi opt. + ἄν); v relat. stavkih finalnega pomena tudi z ind. fut. a) včasih = ὅς kdor, kar; posebno πᾶς ὅστις vsak, ki; οὐδεὶς ὅστις nihče, ki; οὐδεὶς ὅστις οὐ vsak; οὐδὲν ὅτι nič, kar; οὐδὲν ὅτι οὐκ vse, ὅστις μή ki morda ne bi, ἔστιν ὅστις marsikateri, οὐκ ἔστιν ὅστις οὐ vsak; b) kakor ὅς izraža tudi α.) vzrok: ker (= quippe qui), πῶς ἐγὼ κακὸς φύσιν, ὅστις ἀντέδρων; β.) posledico (= ὥστε): τίς οὕτως εὐήθης, ὅστις; γ.) namen: ξυνέδρους ἑλέσθαι, οἵτινες ξυμβήσονται; c) pogosto se nanaša na samostalnik v pluralu: ὅστις ἀφικνεῖτο, πάντας; d) pred sup. ἥτις ἀγριωτάτη kar najbolj divja. 2. v indir. vprašanjih: kdo, kaj (neki), kateri, kakšen; acc. neutr. ὅ τι zakaj, čemu. – adv. ἀνθ' ὅτου, καθ' ὅτι iz katerega razloga, zakaj, ἐξ ὅτου odkar.