Franja

ἀπο-βουκολέω pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga τινά τινι.

ἀπο-δέχομαι, ion. -δέκομαι d. m. 1. sprejemam NT; jemljem παρά τινος, zopet prejemam. 2. pojmujem, razumevam, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, οὐκ ἀποδέχομαι ἐμαυτοῦ, ὡς sam sebi ne verujem, da. 3. držim se koga, držim s kom τινά.

ἀπο-καίω ep. [opt. aor. ἀποκήαι (v tmezi)] 1. požigam, zažigam, (po)palim, izžgem. 2. storim, da pozebe, posmodim; pass. zmrznem.

ἀπο-κρεμάννῡμι [aor. -εκρέμασεν] ep. storim, da kaj visi na čem, obešam, doli spuščam; pass. visim na čem.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπολογέομαι d. m. (ἀπό-λογος) [avgm. ἀπελογ., pf. ἀπολελόγημαι (tudi v pas. pom.), adi. verb. ἀπολογητέον] 1. zagovarjam (opravičujem, branim) se; ὑπὲρ ἐμαυτοῦ, περί τινος radi česa, τινί, πρός τινα pri (pred) kom, τί s čim, ταῦτα, ὡς to omenim v zagovor svoje trditve, da, διαβολάς zavračam očitanja. 2. zagovarjam, branim koga ὑπέρ τινος.

ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.

ἀπο-παπταίνω ion. [fut. ἀποπαπτανέω] plaho se oziram okrog sebe (da pobegnem).

ἀπο-παύω 1. act. storim, da kaj jenja τί, τινά; ustavljam, zadržujem, oviram, odstranjujem, utešim τινά τινος; odvračam od πολέμου; ἐρώτων ugrabim (vzamem) ljubezen. 2. med. prestanem, nehavam, vzdržujem se česa, opuščam kaj τινός in abs.

ἀπο-πήγνῡμι [fut. pass. ἀποπαγήσομαι] storim, da zmrzne; pass. zmrznem, ozebem, otrpnem.

ἀπο-πλανάω 1. act. storim, da kdo zaide, zapeljem, premotim NT. 2. med. z aor. pass. klatim se, potepam se, krenem v stran, oddaljim se NT.

ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.

ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.

ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀ-προφύλακτος 2 neizogiben, neizbežen, ki se ne da odvrniti.

ἀπώμοτος 2 (ἀπ-όμνυμι) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati βροτοῖσιν οὐδέν ἐστ' ἀπώμοτον.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἀρνέομαι d.p. [fut. ἀρνήσομαι, aor. ἠρνήθην, pf. ἤρνημαι; ep. ion. poet. aor. ἠρνησάμην] 1. pravim, da ne, zanikujem, tajim, zatajim, nočem nič vedeti o čem. 2. odbijam, odrekam, odklanjam.

ἅρπυια, ἡ (ἁρπάζω) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile).