Franja

ἀμφι-μαίομαι ep. [samo imp. aor. ἀμφιμάσασθε] (o)brišem, otrem (okrog in okrog).

ἀμφι-μέλας 3 ep. okoli in okoli črn, mrkel, s temo obdan, omračen φρένες.

ἀμφι-μῡκάομαι d. m. ep. [aor. ἀμφέμῠκον, pf. ἀμφιμέμῡκα] okrog in okrog mukam, donim, se razlegam, δάπεδον bobnim, πύλαι škripljem.

ἀμφί-(ρ)ρῠτος 2 in 3 (ῥέω) ep. ion. poet. od vseh strani od morja obdan.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀμφισβητέω (βαίνω) [impf. ἠμφισ- in ἠμφεσ-, fut. med. ima pas. pomen], ion. ἀμφισβᾰτέω 1. sem drugega mnenja, prepiram se, pobijam kaj, ugovarjam πρός τινα, τινί. 2. tajim, zanikavam, dvomim o čem τί. 3. lastim si kaj, prisvajam si τινός; τὰ ἀμφισβητούμενα preporne točke (zadeve).

ἀμφ-ίσταμαι med. [aor. ἀμφέστην, 3 pl. ἀμφέσταν] ep. poet. obstopim, stojim okrog česa, obdam, obsedam, oblegam, τινί kaj, τινά koga; κεναῖς τραπέζαις stojim ob praznih mizah; ὄτοβος vstaja, razlega se (okrog in okrog).

ἀμφί-στομος 2 (στόμα) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; λαβαί ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. φάλαγξ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).

ἀμφι-τάμνω (= ἀμφιτέμνω) v tm. odrežem na obeh straneh (prestrežem in polovim).

ἀμφι-φορεύς, έως, ὁ ep. ἀμφορεύς, έως, ὁ [Et. iz ἀμφί + φέρω, z dvema ročema, lat. amphora] 1. glinast vrč z dvema ročajema, dvoročen vrč, χρύσεος žara. 2. vedro, kad (posoda za tekočine in žito), vagan.

ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.

ἀν- nikalna členica (lat. 'in', slov. 'ne', 'brez'), navadno pred vokali gl. ἀ.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βῐβᾰ́ζω [fut. ἀνα-βιβῶ, ᾷς, aor. ἀνεβίβασα, med. fut. ἀναβιβῶμαι, aor. ἀνεβιβασάμην] 1. act. a) peljem koga gori; ἐφ' ἵππον dvignem, posadim (pomagam) na konja; ἐπὶ τὸ ὄχημα dvignem na voz; ἐπὶ τὴν ναῦν spravim na ladjo, vkrcam; b) τριήρεις potegnem na suho (πρὸς τὴν γῆν); ἐπὶ τὴν πυρήν ukažem koga na grmado položiti; τοὺς φθόγγους pravilno vzdigujem in znižujem glasove. 2. med. tiram, pripeljem pred sodišče παιδία (kot priče), τινά spravim na ladje, vkrcam.

ἀνα-βρᾰχεῖν ep. [def. aor. ind. ἀνέβραχεν] 1. zarožljam, zazvenčim (orožje). 2. odprem se s treskom (z ropotom); zaškripljem in se odprem καλὰ θύρετρα.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀν-άδελφος 2 (ἀδελφός) brez brata in sestre.

ἀνα-δέω [praes. pt. ἀναδῶν, fut. ἀναδή-σω, pf. ἀναδέδεμαι] 1. na-, privežem, ovijem, venčam; πατρίην ἔς τι izpeljavam (štejem) početek rodu od (bogov). 2. med. na-, privežem nase; τριήρεις priklopim (privežem uplenjeno ladjo na svojo in jo odpeljem).

ἀναθεματίζω (ἀνάθεμα) preklinjam, (za)rotim se, ἀναθέματι ἀνεθεματίσαμεν ἑαυτούς zakleli smo se in zarotili NT.