Franja

αὐτο-γέννητος 2 (γεννάω) od istih staršev rojen (o Jokasti in Ojdipu); κοιμήματα zakon z lastnim sinom.

ἀψό-ροος 2, skrč. -ρους (ἄψ, ῥέω) ep. nazaj tekoč (o oceanu, ki obteka zemljo in se nazaj v sebe povrača).

βαθύ-ζωνος 2 (ζώνη) ep. nizko o-, prepasan; sploh: lepo oblečen.

βάλε z opt. poet. o da bi (utinam).

βασκαίνω [Et. izraz pri čaranju, vzet iz trakijsk. ali ilirsk.] 1. opravljam, obrekujem, obiram, grdim, sramotim τινά, zavidam komu kaj τινί, ἐπί τινος. 2. o-, začaram, premotim koga NT.

βου-κέρως, ων, gen. -ω (κέρας) ion. z volovskimi rogovi.

βρενθῡ́ομαι d. m. [Et. kor. g^wrendh- "naraščati, kipeti"; slov. o-grod-je, lat. grandis, velik, gršk. βρένθος ošabnost] baham se, šopirim se, moško se nosim.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γέμω [Et. slov. o-žm-em, gomolja; lat. gemo, ere] sem poln, obtovorjen, obložen, τινός s čim.

γέντο 1. ep. 3 sg. aor. [Et. iz γέμ-το, kor. gem-, grško še γαστήρ, ὄ-γμ-ος] prijel je, zgrabil je. 2. = ἐγένετο gl. γίγνομαι.

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

γνωρίζω (γνῶναι) [fut. γνωριῶ] 1. spoznam, izvem, poznam, vem NT; sprijaznim se s kom, seznanim se s kom. 2. razglašam, o-, naznanjam, objavljam NT.

γνωστός 3 in 2 (γνῶναι) 1. znan; subst. ὁ znanec. 2. poet. kdor se lahko spozna, poznaten, razumljiv; τὸ γνωστὸν τοῦ θεοῦ kar se more o Bogu spoznati NT.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δαίνῡμι ep. poet. ion. [fut. δαίσω, aor. ἔδαισα; med. praes. cj. 2 sg. δαινύῃ, opt. 3 sg. δαινῦτο, 3 pl. δαινύατο, impf. δαίνυ' = ἐδαίνυο; fut. δαίσομαι, aor. ἐδαισάμην] 1. act. delim, razdelim, podelim, dam komu njegov delež, τινά pogostim koga, τινί s čim, γάμον napravim komu svatovski obed, τάφον napravim pogrebni obed. 2. med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δειν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Erinijah).

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.