Franja

ἐπ-αινέω [fut. ἐπαινέσομαι, -έσω, aor. ἐπῄνεσα, pf. ἐπῄνεκα, -ημαι, aor. pass. ἐπῃνέθην, fut. pass. ἐπαινεθήσομαι, ep. aor. ἐπῄνησα] 1. odobravam, ploskam, pritrjujem, zadovoljen sem, zlagam se τινί. 2. hvalim, slavim τινά, τί, τινὰ ἐπί τινι, ὅτι, acc. c. inf., σὲ πάντα v vsakem oziru, τοὺς θεούς zahvaljujem se. 3. na-, prigovarjam, vzpodbujam, svetujem, θαρσεῖν priporočam, σιγᾶν ἐπῄνεσα prosim, molči.

ἐπ-ᾱΐσσω, at. ἐπ-ᾴσσω, ττω [aor. pt. ep. ἐπαΐξας iter. ἐπαΐξασκε] 1. act. naskakujem, (pri)drevim za kom, napadam, zaganjam se, planem, vderem jo τινός, τινί, εἴς τι, τινά, τί, πάλιν hitim nazaj. 2. med. sem uren, hitro se kretam, zaletim se, zaženem se na τί, ἄεθλον planem v boj.

ἐπ-ᾰμοιβᾰδίς adv. ep. (ἐπ-αμείβω) medsebojno, vzajemno, drug v drugem ἔφυν.

ἐπ-αναβαίνω stopam gori, pomikam se kvišku, zasedem, zajašem (konja); popnem se, zlezem (na zid), grem od morja v notranjo deželo; pren. pomaknem se (v višje dostojanstvo), povišam se v službi εἴς τι.

ἐπ-άνειμι (praes. ind. s fut. pom.) ἐπ-ανέρχομαι 1. grem, pojdem gori (v sredo dežele), pridem kam εἴς τι. 2. pridem zopet nazaj, vrnem se kam εἴς τι; pren. a) vrnem se k predmetu ἐπὶ τὸν λόγον, ἔνθεν εἰς ταῦτα ἐξέβην pridem nazaj na to, odkoder sem …; b) vglobim se v kaj, natančno (dobro) kaj preudarim ἐπ' αὐτὰ τὰ πράγματα.

ἐπ-άντης 2 (ἄντα) navkreber, v breg, strm.

ἐπ-άνω adv. z gen. gori, (od)zgoraj, na vrhu, na, ἐν τοῖς ἐπάνω poprej, v prejšnjem, ἐπάνω πάντων nad vsemi, τὰ ἐπάνω prejšnje, NT τινός več kakor, nad.

ἐπ-αρκέω [fut. ἐπαρκέσω itd.] 1. intr. zadostujem, obstajam, sem, ostajam v veljavi νόμος. 2. trans. a) pomagam, podpiram, dajem, nudim διαφυγάς, dajem komu od česa τινί τινος:; b) odvračam kaj od koga, zabranjujem kaj, preprečujem τινί τι.

ἐπ-ασκέω 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim τί τινι. 2. urim, vežbam se v čem τί, bavim se s τέχνην; μνήμην ohranjam spomin na; pf. ἐπήσκηταί τισιν običajno je, v navadi je pri nekaterih.

Ἐπειαί, οἱ ajolski narod v severni Elidi.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.

ἐπ-εισβαίνω grem, hodim tudi jaz noter, hodim za kom v kaj εἴς τι.

ἐπ-είσειμι, ἐπ-εισέρχομαι 1. vstopam za kom, pridem h komu τινί, grem za kom nad koga, stopam na čegavo mesto, ἡ ἐπεισελθοῦσα ki je prišla pozneje v hišo, mačeha. 2. o stvareh: uvažam se.

ἐπ-είσοδος, ἡ 1. nastop, prihod, dobod. 2. manjše dejanje, vpleteno v glavno, epizoda, prizor.

ἐπ-εισπηδάω skačem za kom v kaj εἴς τι.

ἐπ-εισπλέω po vrhu še jaz priplovem, prijadram v kaj (da napadem).

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?

ἐπ-εκχωρέω odhajam za kom (v boj).

ἐπ-εμβαίνω [pt. pf. ep. ἐπεμβεβαώς] 1. stopam v, na kaj, χθονός grem kam; pf. stojim na čem τινός; εἰς πάτραν ὅτι πόδ' ἐπεμβάσει ker boš s svojo nogo stopil na domača tla; tudi z acc. ὄχθον. 2. pren. teptam z nogami, trpinčim, zasramujem τινί, κατά τινος.

ἐπ-εμβάλλω 1. trans. mečem še poleg tega noter, na kaj; στόμιά τινι (nadenem uzdo =) pretim komu s svojim žrelom (o Erinijah), γῆς σωτῆρα τῷ λόγῳ ponujam se za rešitelja. 2. intr. tečem še vrh tega v, izlivam se (sc. ὕδωρ).