-
ἐγ-καλύπτω 1. act. in pass. skrivam v (pod) čem, zastiram, zavijam, zakrivam. 2. med. po-, zakrijem se, zavijem se.
-
ἐγ-καρτερέω obvladam se; τί vztrajam pri čem, τινί ostanem pri čem, držim se česa.
-
ἐγ-καταγηράσκω, τινί postajam pri čem star, staram se pri čem.
-
ἐγ-κατοικοδομέω (se)zidam na, v ἐπὶ καρτερῶν.
-
ἐγ-καυχάομαι med. hvalim se, baham se s čim.
-
ἔγ-κειμαι d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.
-
ἐγ-κλείω, at. -κλῄω, ion. -κληίω 1. zapiram, zaklepam τινί, ἑρκέων ἐγκεκλημένος v okopih zajet; γλῶσσαν imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.
-
ἔγκλημα, ατος, τό (ἐγ-καλέω) 1. dolženje, obdolžitev, očitanje, očitek, oponos, ugovor, (za)tožba, pritožba, graja; ἔγκλημα ποιοῦμαι πρός τινα pritožim se nad kom, ἔγκλημα ποιῶ τι navajam kaj kot krivdo, ἔγκλημα ἔχω τινί tožim koga, ἐν ἐγκλήματι γίγνομαι graja, napada me kdo, ἔκ τινος zaradi česa. 2. krivda, pregrešek.
-
ἐγ-κλῑ́νω 1. trans. nagibljem, upogibljem, εἴς τι kam, πόνος ὔμμι ἐγκέκλιται trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibljem se, uklonim se, upognem se, πρός τινα naslanjam se, ταῖς κεφαλαῖς pobešam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, τινί pred kom.
-
ἐγ-κράζω zadiram se v koga (nad kom) ἐπί τινα.
-
ἐγκρατεύομαι med. sem zmeren, zdržen, vzdržujem se NT.
-
ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.
-
ἐγ-κύκλιος 2 poet. 1. okrogel, v krogu se vrteč, krožeč. 2. splošen, občen, navaden, ἐγκύκλια μαθήματα ali τὰ ἐγκύκλια običajna, splošna izobrazba (znanosti in umetnosti, ki se jih je moral vsak Grk naučiti).
-
ἐγ-κυλῑ́ομαι pass. valjam se v čem, zavijam se v kaj, zapletam se v kaj, vdajam se čemu εἰς ἔρωτας.
-
ἐγ-κύπτω pripogibam se (na bližnje zlo), sklonim se v kaj, pokukam v kaj, ogledavam (zlo svojih bližnjih), pt. pf. ἐγκεκυφώς pripognjen, zgrbljen.
-
ἐγ-κυρέω, ἐγ-κύρω ep. ion. poet. [fut. ἐγκύρσω, ion. -ρήσω, aor. ἐνέκυρσα, ion. ἐνεκύρησα] 1. zadevam, naletavam na, srečam koga τινί, τινός; ἀλογίης πολλῆς nihče se ne meni za me. 2. dosežem kaj, zabredem kam, padem v nesrečo τινί.
-
ἐγχείη, ἡ ep. (ἔγχος) kopje, sulica, ἐγχείῃ ἐκέκαστο odlikoval se je v boju s kopji.
-
ἐγ-χειρέω (χείρ) [impf. ἐνεχείρουν, plpf. 2 sg. ἐγκεχειρήκης] 1. polagam roko na kaj, lotevam se, poprijemam se česa, poskušam kaj, začenjam, σφαγαῖς napravljam klanje; ποί odpravljam se kam. 2. napadam τινί.
-
ἐγχειρίδιος 2 kar se drži v roki, priročen; subst. τό ἐγχειρίδιον bodalo, bodalce, meč.
-
ἐγ-χειρίζω [impf. ἐνεχείριζον, pf. ἐγκεχείρικα] (χείρ) 1. act. vročam, izročam, zaupavam. 2. med. jemljem na se, prevzemam κινδύνους.