-
βρῐ-ήπῠος 2 (βρίθω, ἠπύω) ep. glasno kričeč, rjoveč.
-
βρότειος 3 in 2 βρότεος ep. in poet. umrljiv, smrten, človeški.
-
βροτο-κτόνος 2 (κτείνω) poet. ljudomoren; θυσίαι človeške žrtve.
-
βροτο-λοιγός 2 ep. ki pokončuje ljudi, ljudomoren.
-
βροτός 2 [Et. iz μροτός (prehodna oblika μβρο-), kor. mer "umreti", lat. morior, mors; slov. umreti, s-mr-t; nem. Mord] ep. poet. umrljiv, smrten, človeški; subst. ὁ smrtnik, človek.
-
βρύχιος 3 in 2 globok.
-
βρώσιμος 2 βρωτός 3 (βιβρώσκω) užiten, jeden NT; τὸ βρωτόν jelo, jed.
-
βυρσό-τονος 2 (βύρσα, τείνω) z usnjem prevlečen, κύκλωμα bobnica, pavka.
-
βώμιος 3 in 2 ki spada k žrtveniku, ki je (se nahaja) na žrtveniku, ἀκτά stopnica do žrtvenika.
-
γαιήοχος 2, dor. γαιάοχος 1. (γαῖα, ἔχειν) ki zemljo drži ali nosi, zemljenosec, ki zemljo premika, Pozejdonov priimek. 2. (γαῖα, ϝόχος) ki zemljo ščiti, brani; branitelj (zaščitnik) zemlje Ἄρτεμις.
-
γαλα-θηνός 2 (θῆσθαι) ep. ion. kdor še sesa mleko, mlad, nežen.
-
γαμήλιος 3 in 2 (γαμέω) poet. svatovski, ženitovanjski.
-
γᾱ-μόρος 2 dor. = γεωμόρος.
-
γαστρί-μαργος 2 požrešen; subst. ὁ požrešnik.
-
γαστρο-ειδής 2 (εἶδος) trebušen, trebušnat.
-
γεη-πόνος 2 = γεωπόνος.
-
γείνομαι [aor. med. ἐγεινάμην, cj. 2. sg. aor. γείνεαι] 1. prez. in impf. ep. pass.: rodim se, οἱ γεινόμενοι rojeni. 2. aor. εp. poet. ion. rodil sem, ἡ γειναμένη mati, οἱ γεινάμενοι starši, roditelji.
-
γενέθλιος 2 ki spada k rojstvu, rojsten, roden; τὰ γενέθλια godovanje, god; βλάσται seme, klica življenja ali rojstva.
-
γενναῖος 3 (poet. 2) (γέννα) 1. pri osebah: a) prirojen, plemenit, pravi; b) vrl, pošten, plemenitega značaja; τὸ γενναῖον plemenitost srca, blagodušnost; o živalih: plemenite vrste, pasme. 2. pri stvareh: pravi, resničen, izvrsten, plemenit; δύη iskrena, prava bol(ečina).
-
γερρο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi lahek pleten ščit; pl. lahkooborožene čete s pletenimi ščiti.