Franja

κεράννῡμι, ep. vzpor. obl. κεραίω, κεράω [Et. kor. k'erā(i), mešati. – Obl. aor. ἐκέρασα, med. -άσατο, pass. pf. κέκρᾱμαι, aor. ἐκράθην, ἐκεράσθην; ep. pr. imper. κεράασθε, impf. κερόωντο, cj. pr. κέρωνται, aor. act. in med. κέρασσα in -σσατο, pf. pass. κεκράανται, plpf. κεκράαντο, pf. NT κεκέρασμαι. – ep. ion. vzpor. obl. κιρνάω, κίρνημι, 2 sg. κίρνης, 3 κιρνᾷ, impf. ἐκίρνα, κίρνη, pt. κιρνάς] 1. act. in pass. a) mešam τί τινι, zmešam (vino z vodo), prilivam πρός τι (vinu vodo), blažim, napravljam vino lahkejše, napravljam vodo za kopel toplejšo, κρητῆρα natakam (mešano vino); b) združujem, spajam, φωνὴ μεταξὺ τῆς τε Χαλκιδέων καὶ Δωρίδος ἐκράθη njih jezik je bil mešanica halkidejske in dorske govorice, ἐπειδὰν ταῦτα καλῶς καὶ μετρίως κραθῇ πρὸς ἄλληλα kadar se to lepo v pravem razmerju med seboj zmeša; κεκραμέναι ὧραι vrstitev letnih časov; c) o mešanju in spajanju zlata: χρυσῷ δ' ἐπὶ χείλεα κεκράανται rob je z zlatom obrobljen. 2. med. zmešam (napolnim) sebi, za sebe.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κεράτιον, τό rožič NT.

κέρδιον ep. neutr. comp. od κέρδος koristnejše, boljše; sup. κέρδιστος 3 najkoristnejši, najbolj zvit, najizdatnejši, τὸ κέρδιστον najkoristnejše, najboljše.

κέρδος, ους, τό [gen. pl. κερδῶν, κερδέων] 1. a) dobiček, korist, ἐπὶ κέρδεσι zaradi koristi, κέρδος λέγω koristno svetujem (pa tudi: smatram za dobiček Soph. Ant. 462), κέρδος (ἐστί) koristno je, κέρδος φέρω imam dobiček; κέρδος νομίζω, ἡγέομαι, ἐν κέρδει ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček, κέρδη οἰκήσαντα veliko korist donašajoč; b) zaslužek, τὸ κατὰ μῆνα κέρδος mesečna plača; c) dela, ki donašajo dobiček, dobičkarija, dobičkoželjnost. 2. prebrisanost, prekanjenost, κέρδεα εἰδώς prekanjen; dober svet; pl. zvijače, spletke, kovarstvo κακὰ κέρδεα.

κέρμα, ατος, τό (κείρω) majhen denar, drobiž NT.

Κερτόνιον, τό (Κερτωνόν = Κυτώνιον) mesto v Miziji.

κευθμός, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

κεφαλαίωμα, ατος, τό (κεφαλαιόω) ion. skupni znesek, vsota, πέντε μυριάδων τὸ κεφαλαίωμα τῶν γυναικῶν συνῆλθε vseh skupaj se je zbralo 50.000 žen.

κήδευμα, ατος, τό (κηδεύω) 1. sorodstvo, svaštvo. 2. svak, sorodnik (po ženitvi).

κηδεύω (κῆδος) 1. trans. a) skrbim za πόλιν, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, κηδευθεὶς ἐν ξέναισι χερσί od tujih rok pokopan; b) omožim, oženim, οἱ κηδεύσαντες tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr. stopim s kom v svaštvo, τοῦτο λέχος (acc. ozira): oženim se s to ženo.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

κήλημα, ατος, τό (κηλέω) poet. očaranje, omama.

κηλητήριον, τό čarodejno sredstvo, bajilo, τινός za kaj.

κῆλον, τό ep. strelica, puščica; poet. glas, zvok lire.

κηλώνειον, τό, ion. -ήϊον sesaljka, črepalnica.

Κήναιον, τό rt na severozapadni Evboji; adi. Κήναιος 3.

κηπίον, τό vrtič.

κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.