Franja

δυσ-ξύμβολος 2 (ξυμ-βάλλω) s komer se težko občuje, nestrpen, nespravljiv.

δυσ-οίκητος 2 kjer se ne more stanovati, nepripraven za prebivanje.

δύσ-οιστος 2 (οἴσω, φέρω) poet. 1. ki se težko prenaša, neznosen. 2. kar se težko pridobi (doseže).

δυσ-όρᾱτος kar se težko opazi, nepoznaten, neviden.

δύσ-ορμος 2 (ὅρμος) kjer se težko pristane, s slabim pristaniščem, nepristopen, odljuden, pust, negostoljuben.

δύσ-πειστος 2 (πείθω) ki se težko prepriča ali pregovori, δυσπείστως ἔχω sem nepokoren.

δυσ-πέρᾱτος 2 (περάω) poet. ki se težko preživi ali prebije αἰών.

δυσ-πολέμητος 2 (πολεμέω) s komer se je težko vojskovati.

δυσ-πολιόρκητος 2 (πολιορκέω) ki se težko oblega ali osvoji.

δυσ-πόνητος 2 (πονέω) poet. kar se težko zasluži ali pridobi, težko pridobljiv, trudapoln.

δυσ-πρόσοπτος 2 (προσ-οράω) poet. ki se težko pogleda, grozen, strašen, nesrečonosen.

δυσ-σύνοπτος 2 ki se da težko pregledati.

δυσ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δυσφορέω (δύσ-φορος) [impf. ἐδυσφόρουν] težko (nerad) prenašam, nejevoljen sem, srdim se nad čim (ἐπί) τινι.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσ-φύλακτος 2 (φυλάσσω) kar se težko čuva ali ohrani τὸ σεμνόν.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

δυσωπέω (ὤψ) storim, da kdo povesi oči, osramotim; pass. bojim se, plašim se τινά.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.