-
ἱκεσία, ἡ (ἱκέτης) poet., prošnja za varstvo (pomoč, zaščito), ἱκετείας ποιοῦμαι (ponižno) prosim pomoči, kličem na pomoč.
-
Ἰλλυριοί, οἱ Iliri, narod na obali Jadranskega morja; adi. Ἰλλυρικός 3; subst. τὸ Ἰλλυρικόν Ilirija.
-
ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.
-
Ἱμέρα, ἡ, ion. -ρη mesto na severni obali Sicilije; preb. οἱ Ἱμεραῖοι.
-
Ἱμέρας, ᾱ, ὁ reka na Siciliji.
-
Ἴνυκος, ὁ mesto na Siciliji; preb. Ἰνυκηνοί, οἱ.
-
Ἰπνοί, ῶν, οἱ pečine na obali Magnezije.
-
ἱππ-ακοντιστής, οῦ, ὁ strelec, suličar na konju.
-
ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.
-
ἱππ-ηλά-τα, ὁ (ἐλαύνω) ep. jezdec, konjik, borilec na vozu; adi. viteški.
-
ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.
-
ἱππιο-χάρμης, ου, ὁ (χάρμη) ep. borilec na bojnem vozu.
-
ἱππο-βᾱ́μων 2, gen. ονος (βαίνω) hiter kakor konj, jezdeč na konju.
-
ἱππο-βότης, ου, ὁ (βόσκω) poet. ion. ki si goji konje; οἱ viteštvo, plemstvo v Halkidi na Evboji.
-
ἱππο-δρόμος, ὁ (δραμεῖν) ion. dirjač na konju, neka vrsta hitrih konjikov na Siciliji.
-
ἱππο-κέλευθος 2 (κέλευθος) kdor potuje na konju, sukalec konj, konjik, borilec z vozom.
-
ἱπποκρατέω (κρατέω) imam močno konjico; pass. imam slabejšo konjico, sem slabejši glede na konjico.
-
ἱππομαχέω (ἱππό-μαχος), borim se na konju, bojujem, sprimem se s konjico.
-
ἱππό-μαχος 2 (μάχομαι) ep. na konju (vozu) se boreč; subst. ὁ konjenik.
-
ἱπποσύνη, ἡ (ἵππος) ep. poet. ion. spretna borba na vozu, spretnost, umetnost v ježi ali vožnji, konjica, konjeništvo.