Franja

φοβέω (φόβος, φέβομαι) [fut. φοβήσω, aor. ἐφόβησα, ep. φόβησα; pass. pr. pt. φοβεύμενος, impf. 3 pl. φοβέοντο, plpf. 3 pl. πεφοβήατο, aor. 3 pl. (ἐ) φόβηθεν; ion. pr. 2 sg. φοβέαι, imp. 2 sg. φοβέο in φοβεῦ] I. act. prepodim, spodim, zapodim v beg, preženem; plašim, strašim koga τινά. II. pass. 1. dam se prepoditi, zapodijo me v beg, preplašen bežim pred kom τινά, ὑπό τινος. 2. a) dam se preplašiti, strašim se, plašim se, bojim se, sem v strahu, ὑπό τινι pred kom, τινά, τί koga, česa, περί τινος, ἀμφί τινι za koga, εἰς, πρός τι z ozirom na kaj, tudi ὅπως μή, z inf. pomišljam se, ne upam se; b) častim, spoštujem, οἱ φοβούμενοι τὸν θεόν izpreobrnjenci NT.

φοινῑκό-νωτος 2 (νῶτον) z rdečkastim hrbtom.

φοινῑκο-πάρῃος 2 (παρειά) ep. rdečeličen; νηῦς ladja z rdeče pobarvanim bokom.

φράσσω, at. φράττω [Et. lat. farcio, frequens. – Obl. fut. φράξω, aor. ἔφραξα, pass. pf. πέφραγμαι, aor. ἐφράχθην, NT ἐφράγην, fut. φραχθήσομαι; med. fut. φράξομαι, aor. ἐφραξάμην, ep. aor. φράξα; včasih z metatezo φάρξω, ἔφαρξα, vzpor. obl. φράγνῡμι] 1. act. in pass. a) zapiram, delam ograjo, obkolim, zagradim, ogradim, obdam, zazidam, σάκος σάκει (δόρυ δουρί) tiščim, pritiskam ščit na ščit; b) obdajam z obkopom, utrjujem, zaprem, zamašim στόμα NT, zagatim, zajezim Νεῖλον; c) α.) varujem, ščitim, branim, φραχθέντες σάκεσι obvarovani s ščiti, πεφραγμένος zavarovan, oborožen; β.) zaprem, ovrem, zastopim pot. 2. med. zagradim sebe (sebi), (za)varujem se, branim se, τινί s čim.

φρενό-θεν adv. (φρήν) poet. po svoji pameti, z zavednostjo, iz lastnega nagiba, τόσσον ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας tako daleč si na stran zašel.

φρήν, φρενός, ἡ 1. prečna mrena (med prsmi in trebuhom); prsi. 2. a) duša, duh, zavest, zavednost, pamet, razum, ἐν, μετὰ φρεσὶν τίθεμαι, βάλλομαι preudarjam, premišljujem; b) mišljenje, čut, srce; volja, namen; misel, upanje, τὰ πρῶτα φρενῶν najvišja stopinja spoznanja, δι' ἄκρων φρενῶν z bistroumnostjo.

φρῑ́σσω, at. -ττω ep. poet. [Et. sor. φρίξ, ῑκός. – Obl. aor. ἔφριξα, pf. πέφρῑκα]. 1. sem otrpel, hrapav, neraven; sršim, ščetinim se, ježim se, molim (štrlim) kvišku. 2. drgetam, groza me je, trepetam, strah me je τινά, τί; strmim, drhtim, ἔρωτι od veselja; pt. πεφρικώς s strahom, z grozo.

φρόνις, εως, ιος, ἡ (φρήν) ep. z opazovanjem pridobljeno znanje, previdnost, modrost.

φρῡκτός 3 1. adi. opražen, posušen. 2. subst. a) goreče poleno, živ ogorek; b) znamenje z ognjem.

φρῡκτωρέω obvestim z ognjenim znamenjem.

φρῡκτ-ωρός, ὁ (φρυκτός, ὤρα) kdor daje znamenje z ognjem, čuvaj, ki je bil na kaki višavi in je naznanjal pretečo nevarnost z ognjenimi znamenji.

φυλακτήριον, τό 1. stražni stolp, straža, stražnica, zastražen kraj, z vojsko zasedeno mesto. 2. branilo za odvrnitev hudega, amulet (listek iz pergamena, na katerem je bilo napisanih nekaj vrstic iz sv. pisma) NT.

φῡσάω, ion. φῡσέω [Et. kor. phu-s-, slov. pihati (iz pyhati, h iz s), puh, puhati] 1. intr. puham, piham, vejem, bučim, sopiham, στόμασι z usti, αἷμα dehtim po krvi. 2. trans. a) napihnem, napnem, πρόβατα ἀποδαρέντα καὶ φυσηθέντα napihujem (nagačene) ovčje kože; pass. napihnem se, sem prevzeten ἐπί τινι; b) storim, da švigne ali curlja, poženem kvišku αἷμα ἄνω ἐκ πληγῆς, μένος μέλαν = αἷμα Sof. Aj. 1412; c) piham, piskam, trobim κόχλους.

φύω [Et. lat. sor. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. būan), gršk. φύσις, φυτόν, φῦλον. – Obl. ῠ pred vok., ῡ pred kons.; fut. φῡ́σω, aor. ἔφῡσα, ep. impf. 3 sg. φύεν; intr. in med. φύομαι, fut. φῡ́σομαι, aor. ἔφῡν, cj. 3 sg. φύῃ, 3 pl. φύωσι, opt. φυίη, φύη, inf. φῦναι, pt. φῡ́ς, pf. πέφῡκα; ep. impf. med. φύοντο, aor. 3 sg. φῦ, 3 pl. ἔφῡν, redupl. aor. ἐπέφῡκον, pf. 3 pl. πεφῡ́κασι, πεφύᾱσι, pt. masc. πεφυῶτες, -ῶτας, fem. πεφυυῖα, plpf. πεφῡ́κεε(ν), NT pt. φυέν, fut. φυήσεσθαι]. I. act. 1. trans. storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam πόνους τινί, ustvarjam, podelim φρένας τιvί; poganjam, rodim, donašam; ἄδηλα spravljam na dan, πώγωνα puščam si rasti brado, dobivam brado; γλώσσαν dobim, φρένας izpametujem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), δόξαν napihnem se; ὁ φύσας oče, οἱ φύσαντες starši, ἡ ἡμέρα φύσει σε dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem Il. I 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga τινος, ἐκ, ἀπό τίνος, τὰ φυόμενα rastline, τὰ ἐκ τῆς γῆς φυόμενα zemeljski pridelki, μέγα πρᾶγμα velika nevarnost nastaja, ἔν τ' ἄρα οἱ φῦ χειρί stisnil mu je roko, ὀδὰξ ἐν χείλεσι vgriznem se v ustnice; aor. ἔφυν postal sem. 2. (pf. πέφυκα) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), οἱ τὰ σώματα πρὸς ὥραν (οἱ τὰς ψυχὰς πρὸς τὴν ἀρετὴν) εὖ πεφυκότες od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepim dušami), οὕτως πεφυκότων v teh (takih) razmerah, ἄνθρωπος πεφυκώς človek, kakor je od narave ustvarjen, ὁ ἄνθρωπος πέφυκεν ὑπερφρονεῖν je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, πολὺ ῥᾷον ἔχοντας φυλάττειν ἢ κτήσασθαι πέφυκε πάντα naravno je, da je lažje; δένδρα πεφυκότα čvrsto ukoreninjena drevesa τὰ τοῖς ἵπποις πεφυκότα (ἡδέα) naravi konj (konjem) primerno.

φωνήεις 3 z govorom obdarjen, govoreč.

χαίρω [Et. kor. g'herēi, poželeti; lat. hortor, āri, izpodbuditi, nem. gern, begehren, Gier, Begierde; gršk. χάρις. – Obl. fut. χαιρήσω, aor. ἐχάρην, pf. κεχάρηκα (s prez. pom.: sem vesel), adi. verb. χαρτός, ep. impf. χαῖρον, iter. χαῖρεσκον, fut. redupl. κεχαρήσω in κεχαρήσομαι, inf. κεχαρησέμεν, aor. χάρην, opt. χαρείην, aor. 2 med. κεχαρόμην, opt. 3 pl. κεχαροίατο, aor. 1 med. 3 sg. χήρατο, pf. pt. κεχαρηώς; poet. pf. med. κεχάρημαι in κέχαρμαι; NT fut. χαρῶ in χαρήσομαι]. 1. veselim se, radujem se, sem vesel, imam veselje nad čim, imam rad, zadovoljen sem s čim; pogosto v zvezi s θυμῷ, φρεσίν, φρένα; ἐν θυμῷ pomeni tudi: pri sebi, skrivaj, νόῳ oprezno, pametno; veže se s τινί, ἐπί, ἔν τινι, s pt., ὅτι, ὡς, οὕνεκα; νῦν πᾶσι χαίρω vsi me imajo radi, z vsemi se dobro razumem; χαίρω ποιῶν z veseljem (rad) storim, delam kaj navadno; pt. χαίρων a) vesel, radosten, rad, z veseljem; b) srečen, zdrav, brez kazni ἀπαλλάττω; οὐ χαίρων nerad, ne brez kazni, ne v svojo korist ἀδικήσω, ἐρεῖς; οὐδέ τιν' οἴω χαιρήσειν ne bode se, menim, veselil, slabo se mu bo godilo; οὐ χαίρω σε θνῄσκοντα ne veselim se tvoje smrti. 2. posebna raba: a) χαῖρε, χαίρετε bodi(te) pozdravljen(i)! na zdravje! nasvidenje! zdrav! srečno! z Bogom!; b) χαίρειν τινὰ φάσκω (λέγω, προσεῖπον itd.) pozdravljam koga, τἆλλα σ' ἐφίεμαι χαίρειν druge želje se ti naj izpolnijo; tudi v začetku pisma: τινὶ χαίρειν(sc. λέγω) pozdravljam koga; c) χαίρειν ἐῶ, λέγω, κελεύω opustim kaj, pustim v nemar, ne maram, ne brigam se za, odrečem (odpovem) se, χαίρειν λέγω Κύπριν ni mi mar, preziram; χαιρέτω τις naj se pobere, ne maram imeti s kom opraviti; χαιρέτω τὰ πρόσθεν βουλεύματα z Bogom prejšnji sklepi, ἑρπέτω χαίρουσα naj gre v božjem imenu.

Χαλδαῖοι, οἱ 1. bojevito pastirsko pleme v Armeniji. 2. svečeniki Babiloncev, ki so se mnogo bavili z astrologijo in čarovnijo.

χαλεπαίνω [fut. χαλεπανῶ, aor. ἐχαλέπηνα, pass. ἐχαλεπάνθην] 1. act. a) sem nejevoljen, sem hud (jezen) na koga, jezim se, srdim se, togotim se, zamerim, grdo ravnam s kom, grdim, zmerjam koga, razžalim τινί, ἐπί τινι, πρός τινα na koga; τινί, τινός, πρός τι, ἐπί τινι na kaj, zaradi česa, τινί τινι jezim se nad kom zaradi česa; pass. grdo se ravna z menoj; b) o nevihti: priderem, besnim, razsajam. 2. med. z aor. pass. (raz)jezim se, (raz)srdim se nad kom τινί, πρός τινα.

χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.

χάλκ-ασπις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀσπίς) poet. z bronastim ščitom.