Franja

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.

Θυρέα, ἡ, ion. Θυρέη mesto in pokrajina v Argolidi na meji Lakonije.

θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).

θύσθλα, τά (θύω) ep. sveto orodje (palice, baklje itd., ki so se rabile na Bakhov praznik), svete posode.

Θύσσος, ἡ makedonsko mesto na Halkidiki.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

Ἴακχος, ὁ 1. bogoslužno ime Bakha v Atenah in Elevzini. 2. vesela (slovesna) pesem na čast Bakhu.

Ἰᾱλῡσός, ἡ, ion. Ἰηλυσός in Ἰήλυσος mesto na Rodu.

Ἰάρδανος, ὁ 1. reka a) na Kreti; b) v Elidi. 2. lidijski kralj.

Ἰασονία ἀκτή, ἡ rt na Pontu, kjer so se baje Argonavti izkrcali.

Ἴασος, ὁ Argov sin, vladar na Peloponezu.

ἰδέα, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.

ἰδιό-στολος 2 (στέλλω) na lastne stroške oborožen.

Ἰδομενεύς, έως, ὁ Devkalionov sin, kralj na Kreti.

ἰδού adv. (m. ἰδοῦ od εἶδον) 1. poglej(te) NT. 2. na(te), vzemite, tukaj!

ἱζάνω, ἵζω [Et. ἵζω iz si-zdo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. impf. ἷζον, iter. ἵζεσκον, ἵζευ = ἵζου] 1. trans. posajam, velevam komu usesti se, βουλήν sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim εἴς τι, ἐπὶ δεῖπνον usedem se k obedu; zasedem; uležem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se χῶμα. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga.

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.

ἰθυμαχίη, ἡ (ἰθύ-μαχος) ion. bitka na prostem, odprtem polju.

ῑ̓θύω (ἰθύς) [aor. ἴθῡσα] ep. ion. 1. derem, planem naravnost nad koga, naravnost napadem, τινός, ἐπί, πρός τι koga, μάχη derem naprej, prodiram. 2. hočem, težim, nameravam, delam na kaj στρατεύεσθαι, ἴθυσεν ὀλολύξαι ravno je hotela zakričati.