-
ἅλεται gl. ἅλλομαι.
-
ἀλέτης, ου, ὁ (ἀλέω) kdor melje, mlinar, ὄνος ἀ. gorenji mlinski kamen, žrmlje.
-
ἀλετρεύω (ἀλέω) ep. meljem.
-
ἀλετρίς, ίδος (ἀλέω) ep. ki melje, γυνή mlinarica.
-
Ἀλευάδαι, ῶν, οἱ odlična tesalska rodovina.
-
ἀλεύομαι = ἀλέομαι.
-
ἄλευρον, τό (ἀλέω) ep. nav. pl. (pšenična) moka.
-
ἀλέω [Et. iz kor. al-, ἄλευρον iz ἄλε-Ϝρο-ν. – Obl. aor. ἤλεσα, ep. ἄλεσσα, pass. pf. ἀληλε(σ)μένος] meljem, σῖτος ἀληλεσμένος moka.
-
ἀλεωρά, ion. -ή, ἡ (ἀλέομαι) ep. ion. 1. umikanje, izbegavanje, beg. 2. obrana, zaščita, bramba, pomoč (τινός) proti.
-
ἄλη, ἡ (ᾱ, ἀλάομαι) bloditev, blodnja, strah, blaznost.
-
ἀλήθεια, ep. ion. -θείη, ἡ (ἀληθής) istina, resnica, resničnost, odkritosrčnost, resnicoljubnost; resnične razmere; NT razodetje božje; τῇ ἀληθείᾳ v resnici, zares.
-
ἀληθείς, ἀλήθην gl. ἀλάομαι.
-
ἀληθεύω (ἀληθής) govorim (poročam) resnico, sem odkritosrčen (resnicoljuben, resničen); ἐπὶ τούτοις ἀληθευομένοις na podlagi resničnosti teh pogojev.
-
ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.
-
ἀληθίζομαι = ἀληθεύω.
-
ἀληθινός 3 (ἀληθής) resničen, istinit, dejanski, pravi.
-
ἀληθοσύνη, ἡ = ἀλήθεια.
-
ἀλήθω (ἀλέω) meljem, starem.
-
Ἀλήιον πεδίον, τό ravnina v Kilikiji.
-
ἀ-λήιος 2 (λήιον) ep. brez polja, nepremožen, siromašen; οὐκ ἀ. zelo bogat.