-
πάγ-καλος 3 in 2 zelo lep, prelep, prekrasen. – adv. -κάλως zelo lepo.
-
παγκρατιαστής, οῦ, ὁ pankratiast (borilec in rokoborec).
-
παγ-κράτιον, τό (πᾶς, κράτος) pankratij, skupno borjenje (metanje in rokoborba).
-
πάθε in sl. gl. πάσχω.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).
-
παιδ-αγωγός, ὁ (ἄγω) vzgojitelj, odgojitelj, učitelj, nadzornik dečkov (nav. suženj, ki je vodil otroke v šolo in iz šole domov) NT.
-
παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.
-
παιδ-νός 3 in 2 (παῖς) ep. deški; dete, otrok, deček.
-
παλαιός 3 (πάλαι) [comp. παλαιότερος in παλαίτερος, sup. παλαίτατος] 1. a) star, mnogoleten, starodaven, ostarel, zastarel; b) zdavni, nekdanji, prejšnji; πράξεις dela iz mladih let. 2. zelo star, prileten, οἱ παλαιοί stari, predniki. – adv. τὸ παλαιόν, ἐκ παλαιοῦ zdavnaj, nekdaj, zdavnaj poprej, ἐκ παλαιτέρου iz prejšnjih dni, od starih časov sèm.
-
Παλαμήδης, ους, ὁ kralj na Evboji, ki je bil po krivem zatožen veleizdaje in je bil kamenjan.
-
παλαμναῖος 2 in 3 (παλάμη) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, τὸ παλαμναῖον krivda prelite krvi, umor; μὴ παλαμναῖον λάβω da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh.
-
παλίρροια, ἡ ion. oseka in plima (tek valovja semintja), vrtinec.
-
παλ-ίωξις, εως, ἡ (ἰωκή) ep. zopetno odbijanje, zavrnitev in preganjanje sovražnikov.
-
πάλλω ep. ion. poet. [Et. inf. πῆλαι iz πάλσαι, πάλτο iz πάλστο; sor. πελεμίζω, πόλεμος; slov. plah (iz polso-); strslov. plahъ = strah. – Obl. aor. ἔπηλα, ep. πῆλα, redupl. πέπαλον, pf. πέπηλα, aor. med. 3 sg. ἔπαλτο, πάλτο, pf. p. πέπαλμαι; πεπαλέσθαι, πεπάλεσθε in πεπαλάσθαι, πεπάλασθε je inf. oz. imp. pf. med. od παλάσσω (παλάζω)] I. act. 1. trans. maham, vihtim δοῦρε, tresem, stresam, potresam, κλήρους žrebam, λίθον mečem, υἱόν ujčkam, κλήροις ἔπηλαν αὐτούς razvrstili so jih po žrebanju. 2. intr. in pass. tresem se, trepetam, δείματι πάλλομαι strahu se tresem, strah me stresa (trese). II. med. a) tresem se, drhtim, skačem, utripljem, poljem, ἦτορ πάλλεται ἀνὰ στόμα srce mi hoče skočiti iz, mi utriplje, mi hoče počiti, ἐν ἄντυγι udarim, treščim ob ščit; b) vihtim, κλήρῳ žrebam μετά τινος.
-
Πάν, Πᾱνός, ὁ bog gozdov in pastirjev.
-
Πάνακτον, τό trdnjavica na meji med Atiko in Bojotijo.
-
Πάν-θοος, ὁ, skrč. Πάνθους, ου Apolonov svečenik v Troji. – Πανθοΐδης ου, ὁ njegov sin (Polidamant in Evforb).
-
παραι-πεπίθῃσι in sl. gl. παρα-πείθω.
-
παρ-άλιος 3 in 2 (ἅλς) pri (ob) morju (ležeč); ἡ παραλία (sc. χώρα) obrežje, primorje, obal, posebno južna in vzhodna obal Atike; subst. οἱ Παράλιοι in Πάραλοι prebivalci ob morju, primorci.