Franja

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

θεωρίς, ίδος, ἡ (sc. ναῦς) sveta ladja, ki je vozila vsako leto slavnostno poslanstvo na Del.

θηράω, ion. θηρέω (θήρα) [fut. θηράσω itd.] 1. act. a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim τί, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem τί. 2. med. ulovim, ujamem si kaj.

θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.

θησαυρίζω (θησαυρός) na-, zbiram, kopičim, spravljam, shranjujem τὸν νεκρὸν ἔν τινι.

-θι priponka na vprašanje kje? tvori adv. αὐτόθι tam, ἀγρόθι na polju itd.

θίασος, ὁ (θιάζειν = χορεῦσαι) 1. svečani obhod (zbor) bakhantov, rajanje, ples. 2. slovesen izprevod, svečanost in pojedina kakemu drugemu bogu na čast. 3. društvo, družba.

θοινάω (θοίνη) [fut. θοινήσω itd.] ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; δεῖπνον θοινῶ τί τινι postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.

θόλος, ὁ [Et. slov. dol, nem. Tal (got. dal)] 1. obokano, okroglo poslopje na dvorišču, kjer se je shranjevalo orožje in orodje. 2. v Atenah okrogla stavba (rotunda), kjer so prebivali in jedli pritani.

θοός 3 ep. in poet. (θέω) hiter, nagel, uren, jadrn, δαίς hitro pripravljen, νύξ ki hitro nastopi, θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ἕζομαι sedim na brzovozni veslarski klopi, νῆσοι (pri vožnji) hitro mimo bežeči; [drugi: v morje štrleči, ostri, rtasti].

Θορικός, ὁ mesto na atiškem obrežju.

θρᾱνῑ́της, ου, ὁ veslar na najgornji veslarski klopi.

Θράσυλ(λ)ος, ὁ atenski vojskovodja, po bitki pri Arginuzah na smrt obsojen.

θρασῡ́νω (θαρσύνω) [aor. pass. ἐθρασύνθην, med. ἐθρασυνάμην] 1. act. hrabrim, osrčujem, vzpodbujam, napravljam koga drznega ali hrabrega. 2. pass. sem drzen, drzno ravnam (govorim), kljubujem κακοῖς, baham se, zanašam se na kaj τινί, τὸ θρασυνόμενον drzno zaupanje, drznost, smelost.

θρηνώδης (εἶδος) jokav, na jok se držeč, žalen.

θρίαμβος, ὁ [Et. odtod moreb. lat. izpos. triumphus] 1. slavnostna pesem, slovesen obhod na čast Bakhu. 2. zmagoslavje, triumf.

θριγκός, ὁ ep. poet. gornji rob zida, okrajek, zobčast nadzidek, napustek na zidu; vrh δόμων.

θρῡλέω (θρῦλος hrušč) mnogo govorim, blebetam, klepetam, govoričim; imam na jeziku, raztrobim.

θρῴσκω [fut. θοροῦμαι, aor. ἔθορον, ep. fut. θορέομαι, aor. θόρον, inf. θορέειν] ep. poet. 1. skačem ἀπό τινος, poskakujem, letam, hitim. 2. planem, navalim na koga ἐν, ἐπί τινι.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.