-
ἀλ-δήσκω (ἀλδαίνω) ep. rastem, uspevam.
-
ᾰ̓λέα1, ἡ, ion. έη (sor. ἥλιος) 1. (solnčna) toplina. 2. prisojen kraj.
-
ᾰ̓λέα2, ep. έη, ἡ (ἀλέομαι) ogib, izogibanje.
-
ἀλεαίνω grejem.
-
ἀλέασθαι gl. ἀλέομαι.
-
ἀλεγεινός gl. ἀλγεινός.
-
ἀλεγίζω, ep. ἀλέγω ep. poet., ep. ἀλεγῡ́νω (ἄλγος) brigam se za, maram za kaj, pazim na, oziram se na kaj; τινός, τί; δαῖτας pripravljam obed, udeležujem se obeda; οὐκ ἀλέγω preziram, ne brigam se za.
-
ἀλεεινός 3 1. ogrevajoč, grejoč. 2. gorak, topel, prisojen.
-
ἀλεείνω gl. ἀλέομαι.
-
ἀλέη gl. ἀλέα.
-
Ἀλέη, ἡ Atenin pridevek (gl. ἀλέομαι).
-
ἀλεής 2 (ἀλέα), v solnčni toplini, topel; ὕπνος krepilen.
-
ἀλείατα, τά (od ἄλειαρ, ατος) gl. ἄλευρον.
-
ἄλειμμα, ατος, τό (ἀλείφω) mazilo, maziljenje.
-
ἀλείπτης, ου, ὁ (ἀλείφω) mazilec, učitelj atletov.
-
ἀλείς gl. εἴλω.
-
Ἀλείσιον, τό mesto v Elidi.
-
ἄλεισον, τό ep. [Et. iz ἄλειτϜον, sor. s slov. lijem, liti; lat. libo, are] čaša, kupa.
-
ἀλειτήριον, τό (ἀλιταίνω) prokletstvo, duh osvete.
-
ἀλειτήριος, ὁ hudodelec, zločinec.