Franja

ὁπόσος 3, ep. ὁππόσος in ὁπόσσος, ion. ὁκόσος (korel. k πόσος, relat. in indir. vpraš.) 1. o številu: kolikšen, koliko, kot; pl. vsi, ki; vse kar; z ἄν: kolikršenkoli, po kolikor, ὁπόσα βούλεται kolikor hoče, kolikor se mu ljubi, ὁπόσην τινά kolikršnokoli. 2. o prostoru: kako velik, kakor daleč ὁπόσσον ἐπέσχε πῦρ.

ὁπότε, ep. ὁππότε, ion. ὁκότε in ὁπόταν (= ὁπότε ἄν) korel. k πότε 1. časovno: kadar, tedaj ko, ko, bržko; kadarkoli; vsakikrat kadar; ἔστιν ὁπότε včasih, ὁπότε γε kadar pač. 2. pogojno: ako, če. 3. vzročno: ker, ker že, ὁπότε γε ker pač.

ὁπότερος 3, ep. ὁππότερος, ion. ὁκότερος (korel. k πότερος; relat. in v indir. vpraš.) 1. kdor, kateri izmed obeh, v pl. katera izmed (od) obeh strank. 2. eden izmed obeh; pl. ena od obeh strank. – adv. ὁπότερα (ὁκότερα) in ὁποτέρως na kateri izmed dveh načinov, kako; ὁπότερα … ἤ (utrum … an) ali … ali.

ὅππῃ, ὁππόθεν, ὁπποῖος, ὁππόσος in sl. gl. ὅπῃ itd.

ὀργάς, άδος, ἡ (ὀργή) rodovitna zemlja, močvirna zemlja, močevina; pos. sveti gaj med Atiko in Megaro.

ὀρέγω, ep. ὀρέγνῡμι [Et. lat. rego, ere, nem. recken. – Obl. fut. ὀρέξω, aor. ὤρεξα, med. fut. ὀρέξομαι, aor. ὠρεξάμην in ὠρέχθην, pf. ὀρώρεγμαι, adi. verb. ὀρεκτός, ep. aor. ὄρεξα, ὀρεξάμην, pf. 3 pl. ὀρωρέχαται, plpf. 3 pl. ὀρωρέχατο]. I. act. 1. iztegujem, razprostiram, molim proti χεῖρας εἰς οὐρανόν, χεῖράς τινι iztegujem roke po kom, πάντοσε (o beraču, ki prosi daru). 2. a) nasproti molim, prožim, (po)dam χεῖρας, τὸ κέρας, πιεῖν, τὴν κύλικα; b) dam nazaj δέπας πιοῦσα; c) do-, podelim κῦδος, τάχος, εὖχος; Sof. Fil. 1202 izkažem ljubav, uslišim prošnjo. II. med. 1. iztegujem se, sklonim se, segam po čem χερσί, πρός τι, posegam po παιδός, ποσσί dirjam v skoku, ἔγχει zamahnem, pomerim, χεῖρα iztegnem svojo roko, τρὶς ὠρέξατ' ἰών trikrat je mogočno stopil. 2. (po)primem, zadenem, ranim. 3. hrepenim, stremim, težim po čem, želim kaj τινός, inf.

ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.

Ὀρέστης, ου, ὁ [ep. αο in εω, acc. αν, voc. α] Agamemnonov in Klitajmnestrin sin; adi. Ὀρέστειος 3.

ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).

ὀρθό-κραιρος 3 (κέρας) ep. 1. s pokončnimi rogovi, ravnorogat βόες. 2. νῆες spredaj in zadaj navzgor zakrivljen, z visokimi krni.

ὄρθρος, ὁ [Et. sor. ὄρνυμι] čas, predno se zdani in o solnčnem vzhodu, rano jutro, prvi svit, ἅμα ὄρθρῳ ko napoči jutro, ob prvem svitu, βαθύς prvi jutranji svit.

ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

ὁρμίζω (ὅρμος²) [fut. ὁρμιῶ, aor. ὥρμισα, cj. 1 pl. ep. ὁρμίσσομεν, med.-pass. fut. ὁρμιοῦμαι, aor. ὡρμισάμην in ὡρμίσθην, pl. ὥρμισμαι] 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ἀσκούς. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) ἐν, ἐπί τινι, εἴς τι, πρός τι.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

ὀρούω (gl. ὄρνυμαι) [aor. ὥρουσα in ὄρουσα] ep. kvišku skočim, poskočim ἐς δίφρον, hitim, letim, zaženem se, planem, navalim na koga, εἰς ἀνάγκην zvrnem se, padem v.

ὀρφανίζω poet. osirotim koga; pass. osirotim, sem sirota, ἐκ δυοῖν sem oropan očeta in matere.

Ὀρφεύς, έως, ὁ bajen pesnik in pevec v Trakiji; adi. Ὀρφικός 3 orfijski.

ὄρωρε, ὀρώρει, ὀρώρεται gl. ὄρνυμι in ὄρομαι.

ὀρωρέχαται in sl. gl. ὀρέγω.