Franja

παρα-χράομαι d. m. -έομαι [praes. 2 pl. παραχρᾶσθε] ion. 1. rabim mimogrede, smatram za postransko stvar, malo cenim, ne upoštevam, τῷ βίῳ zaničujem smrt, sem brez strahu pred smrtjo. 2. napačno ali brezobzirno ravnam s kom εἴς τινα.

παρα-χωρέω 1. stopim v stran, izogibam se, ognem se, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, pustim, da gre mimo. 2. dam komu prednost, prepuščam (dovoljujem, dopuščam) komu kaj, odneham.

παρ-ευθῡ́νω poet. odvračam s pravega pota, χερσί vodim koga kot otroka, ravnam s kom po svoji volji.

παρ-ιαύω ep. spim, počivam poleg koga (s kom) τινί.

παρ-ισόω 1. act. enačim, primerjam. 2. med. merim (enačim, primerjam) se s kom τινί.

παροινέω (πάρ-οινος) [aor. ἐπαρῴνησα] 1. sem pijan, vinjen, v pijanosti se vedem nedostojno. 2. v pijanosti grdo ravnam s kom τινά.

παροί-τερος 3 (comp. od πάρος) (s)prednji, prejšnji.

παρ-ορμάω na-, priganjam, izpodbadam εἴς τι, ἐπί τι, inf.; med. marljivo se bavim s čim.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πάσχω [Et. iz πατσχω, gwn̥tsk'ho; fut. πείσομαι iz πεντ-σ-, gwentsh-, sor. πένθος, τό . – Obl. fut. πείσομαι, aor. ἔπαθον, pf. πέπονθα, plpf. ἐπεπόνθη; ep. aor. cj. 2 sg. πάθῃσθα, 3 sg. πάθῃσι, inf. παθέειν, pf. ind. 2 pl. πέπασθε, πέποσθε, pt. πεπαθυῖα] 1. trpim, pretrpim, prestanem (opp. δρῶ, ποιῶ itd.); a) izkusim, trpim, doživim kaj neprijetnega, hudega κακά, πήματα, πολλὰ(sc. κακὰ) παθεῖν, δίκαια πρός τινος trpim pravično kazen, κακὸν πάσχω ὑπό τινος doleti me zlo od koga; b) zgodi se, pripeti se mi kaj, τί οἰόμεθα πείσεσθαι kako se nam bo neki godilo, ὑικὸν πάσχει godi se mu kakor svinjam, οὐδὲν θαυμαστὸν πάσχω nič čudnega (nenavadnega) se mi ne pripeti; παθών ἔγνων po škodi sem prišel do spoznanja, sem se spametoval; c) evfem. πάσχω τι zgodi se mi kaj hudega = umrjem, poginem, ἤν τι πάθω ako se mi kaj primeri, ἤν τι ναῦς πάθῃ ako bi se ladja potopila; tudi o telesni kazni (opp. ἀποτίνω denarno kazen); d) τί πάθω; kaj bom doživel, kaj me bo zadelo, kaj naj počnem, kaj bo z menoj?; e) τί παθών (gl. τί μαθών) kaj se mi je pripetilo, kaj mi je prišlo na misel, da = zakaj?; f) določa se z adv. α.) κακῶς πάσχω nahajam se v slabih razmerah, sem nesrečen; β.) εὖ πάσχω doživim, zadene me, pripeti se mi kaj dobrega, uživam dobrote, εὖ πάσχω ἔκ τινος uživam zabavo od koga, zabavam se s kom; namesto adv. stoji tudi adi.: πολλὰ ἀγαθά prejemam mnogo dobrot, πολλὰ φιλικά mnogo dokazov prijateljstva, γελοῖόν τι πάσχω pripeti se mi nekaj smešnega. 2. o dušnem stanju: dobim vtis, sem kakega mišljenja, godi se mi: τοιαῦτα πάσχουσι ὑπὸ τῶν καμήλων tako se jim godi, kadar zagledajo velblode, ὅ τι ὑμεῖς πεπόνθατε ὑπὸ τῶν κατηγόρων kakšen vtis ste dobili od tožnikov, kaj so pri vas tožniki opravili; ὅμοιον πάσχω πρός τινα ὥσπερ ravno tako se mi godi = sem enakega mišljenja nasproti komu, πέπονθα τὸ τῶν πολλῶν godilo se mi je ravno tako kakor veliki množici, οὐδὲν τοιοῦτον ἔπασχον ničesar takšnega nisem občutil, θεῖον πάθος πέπονθα pripetilo se mi je nekaj božanskega.

πατέω 1. stopam na kaj, pristopam πρός τι, hodim po čem. 2. tlačim, drozgam, teptam z nogami, zaničujem, razžalim, kršim, prelomim νόμον, δίκην. 3. mnogo se bavim s čim Τισίαν.

παύω [fut. παύσω, pass. pf. πέπαυμαι, aor. ἐπαύθην itd., ep. pr. inf. παυέμεν(αι), impf. iter. παύεσκεν in παυέσκετο, aor. cj. 3 sg. παύσῃσι, 1 pl. παύσομεν] I. act. 1. trans. storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa τινά τινος, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), τόξον pustim, da počiva, λόγον končno sklenem, ἀγορήτην storim, da umolkne = usmrtim; τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavim, pahnem s prestola, ἐκ κακῶν rešim iz (oprostim) nesreče, γελῶντά τινα preženem komu smeh, ἐνοχλοῦντά τινα naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. παῦε, παύετε nehaj(te), stoj(te), miruj(te), molči(te), tiho! II. pass. in med. 1. a) neham s čim, odneham od česa, opustim kaj τοῦ γόου, s part. οἰκτείρων neham pomilovati, λέγων govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, neham (končam) se, φλόξ ugasne, ἄνεμος veter se poleže; παυστέον treba je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa τινός, izgubim (službo), odstavijo me, odpovem se službi.

Πάφος, ἡ mesto na Kipru s slavnim Afroditinim svetiščem; preb. Πάφιοι, οἱ.

παχύς 3 ep. [Et. idevr. bhn̥g'hú-s. – Obl. comp. παχύτερος in πάσσων, sup. παχύτατος in πάχιστος]. πάχετος 3 1. debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, αἷμα strjena kri; subst. ὁ mastnjak. 2. bogat, premožen, οἱ παχεῖς bogataši. 3. top(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.

πέζα, ἡ [Et. iz πεδjα, gl. πούς; πεζός iz πεδjός, -jο-ς iz kor. ei "iti"] noga; kraj (konec) kake stvari, πρώτῃ ἐπὶ πέζῃ prav na koncu.

πείθω [Et. lat. fīdus, foedus; fido (iz bheidhō). – Obl. fut. πείσω, aor. ἔπεισα, pf. πέπεικα, pass. pf. πέπεισμαι, aor. ἐπείσθην; med. fut. πείσομαι, pf. 2 act. πέποιθα; ep. impf. πεῖθον, fut. inf. πεισέμεν, aor. 2 πέπιθον, cj. 3 sg. πεπίθῃσι, k temu fut. πεπιθήσω, pf. 2 cj. 1 pl. πεποίθομεν, plpf. πεποίθεα, 1 pl. ἐπέπιθμεν, aor. 2 med. πεπιθόμην, πιθόμην]. I. act. 1. trans. a) prepričam, pregovorim, preverim, uverim, τινά τι koga o čem; τὸ πεῖθον razlog, πείθω ἐμαυτόν prepričan sem, verujem, ταῦτα ἔπειθε to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) τινά τι, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., ὡς; πείθων, πείσας s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), τὰ πείθοντα ἐσθίω jem, kar vzbuja tek, φυλάττομαι τὰ πείθοντα varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre) varam, zapeljem γυναῖκα, podkupim χρήμασι, δώροις, najmem μισθῷ; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim θυέλλας. 2. intr. pf. πέποιθα a) sem prepričan, sem uverjen; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj τινί, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινα NT, acc. c. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), ὑπό τινος od koga, τί, εἴς τι k čemu, acc. c. inf., ὡς, ὥστε, ὅπως itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, γήραι vdam se = potrpežljivo prenašam, δαιτί vdam se želji po obedu, νυκτί sledim vabilu noči, uležem se k počitku, πείθεσθέ μοι ῥαβδοῦχον ἑλέσθαι ubogajte in izvolite. 3. verujem, zaupam τινί, ταῦτ' ἐγώ σοι οὐ πείθομαι tega ti ne verujem; pf. πέπεισμαι prepričan sem, uverjen sem.

πεῖρα, ἡ, ion. πείρη [Et. iz περjα, kor. per, prodreti, lat. per-iculum, ex-per-ior, nem. Gefahr (stvn. fāra)] 1. poskus, izkušnja; izkustvo, λαμβάνω napravljam poskus, poskušam, ἐν ἐμαυτῶ πεῖραν λαμβάνω poskusim na sebi, vem iz lastne izkušnje; πεῖραν δίδωμι, παρέχω dajem dokaz, dokazujem, uresničim se (Dem. 18, 195), ἐν πείρᾳ τινὸς γίγνομαι poznam koga iz lastne izkušnje, občujem s kom, ἀπὸ πείρης γίγνεταί τι po poskušnji prideš do česa. 2. podjetje, naklep, nakana, napad.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πειράω, ion. πειρέω, nav. med. πειράομαι (πεῖρα) [fut. πειρᾱ́σω itd.; ep. πειρήσω, med. fut. πειρᾱ́σομαι, aor. ἐπειρασάμην in ἐπειράθην (tudi v pas. pom.); pf. πεπείραμαι, adi. verb. πειρατέον; ep. ion. πειρήσομαι, aor. pass. inf. πειρηθέμεναι; ion. praes. opt. 3 pl. πειρῴατο, plpf. 3 pl. ἐπεπειρέατο] poskušam 1. izkušam, poskušam, trudim se, prizadevam si, lotim se česa, podvzamem kaj; s ὡς, ὅπως, εἰ, μή ali inf. 2. preskusim kaj, poskusim, izkušam kaj, preiskujem, poizvedujem, izprašujem τινός, τί; posebno a) uživam, pokusim kaj (ironično) ὀϊστοὶ τῶν τάχ' ἔμελλον πειρήσεσθαι; b) poskušam svojo srečo v (na) čem, ἔργου, ἄθλου; c) poskušam se v čem ἔπεσι, μύθοις, ποσίν, ἐγχείῃ, ἐν ἔντεσι; d) poskušam napad, napadam πόλεως, μήλων, χωρίου; tudi merim se s kom, začnem boj s kom τινός; e) izkušam, hočem zapeljati τινά. 3. pf. vem iz izkušnje, doživim, vadil sem se v govoru τινός, ὡς.

πειρητίζω [intens. k πειράω, samo praes. in impf.] ep. izkušam, poskušam τινός in inf., izprašujem, posvedujem po τινός, στίχας ἀνδρῶν poskušam napad na koga, merim se s kom.