-
ἀ-λᾰός 3 (λάω vidim), slep, slepilen; ἕλκος, rana, ki povzročuje slepoto.
-
ἀλαο-σκοπιή, ἡ ep. slepa, t. j. nepazljiva straža; οὐδ' ἀλαοσκοπιὴν εἶχε skrbno je stražil = dobro je opazil.
-
ἀλαόω (ἀλαός) [aor. ἀλάωσα] ep. oslepim (-iti), τινὰ ὀφθαλμοῦ oropam koga očesa.
-
ᾰ̓λᾰπαδνός 3 (ἀλαπάζω) slab, malovreden; οὐκ ἀλαπαδνὸν σθένος krepka moč.
-
ᾰ̓λᾰπάζω (λαπάσσω) [fut. ἀλαπάξω, aor. ep. ἀλάπαξα] praznim, izpraznjujem, izčrpam, razdevam, uničujem; premagujem, morim.
-
ἅλας, ατος, τό = ἅλς sol; pren. modrost NT.
-
ἀλαστέω (ἄλαστος) ep. kuham jezo, srdim se, jezim se; nejevoljen sem.
-
ἀλάστορος 2 = ἀλάστωρ.
-
ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.
-
ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.
-
ἀλᾱ́τας, ὁ dor. = ἀλήτης.
-
ἀλαωτύς, ύος, ἡ (ἀλαόω) ep. oslepitev.
-
ἀλγεινός 3 ep. ἀλεγεινός 3 [comp. ἀλγεινότερος in poet. ἀλγίων, sup. ἀλγεινότατος in ἄλγιστος] 1. razbolel, boleč, skeleč, hud, mučen, bridek (νόσος), nadležen ἄλγιστ' ἐξανέχομαι = aegerrime fero. 2. trpeč, bolan. – adv. ἀλγεινῶς φέρω žal mi je.
-
ἀλγέω (ἄλγος) [cj. aor. ep. ἀλγήσετε] 1. imam bolečine, čutim bol, boli me kaj, bolan sem. 2. trpim, jezen sem, žalostim se, nejevoljen sem.
-
ἀλγηδών, όνος, ἡ ἄλγημα, ατος, τό ἄλγησις, εως, ἡ (ἀλγέω) bolečina, muka, bol, žalost (nav. pl.).
-
ἀλγινόεις 3 = ἀλγεινός boleč, težaven.
-
ἄλγιστος, ἀλγίων gl. ἀλγεινός.
-
ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.
-
ἀλγῡ́νω [fut. ἀλγῠνῶ, aor. ἤλγυνα, aor. pass. ἠλγύνθην s fut. med.] 1. povzročujem bolečine, mučim, žalim, razžalostim,. 2. pass. čutim bolečino, žalostim se.
-
ἀλ-δαίνω [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, dorastel, star; gršk. sor. še ἀλ-θαίνω, ἄλ-θω zdravim, ἄλ-θομαι rastem, zdravim. – Obli. aor. ἤλδανον]. ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).