Franja

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στέμμα, ατος, τό (στέφω) 1. obveza. 2. volneni trak, ki so ga imeli pri daritvi okrog glave svečeniki in daritvene živali. 3. venec. 4. z volnenim trakom ovita oljkova vejica tistih, ki so prosili varstva.

στέφω [Et. od kor. steib-, gost, nem. Stab, gl. ἀ-στεμφής. – Obl. fut. στέψω, aor. ἔστεψα, pf. pass. ἔστεμμαι, aor. ἐστέφθην]. 1. popolnoma obdajam, oklepam, ogrinjam, odevam, ovijam. 2. venčam, častim, μορφὴν ἔπεσι obdam z milino, obilno podeljujem milino; λαφύροις počastim.

στηρίζω (gl. στερεός) [fut. στηρίξω, aor. ἐστήριξα, pass. pf. ἐστήριγμαι, aor. ἐστηρίχθην; NT fut. στηρίσω] 1. act. trans. a) storim, da trdno stoji, podpiram, opiram ἴριδας, χάσμα; utrjujem, κάρη οὐρανῷ vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim τινά NT; c) πρόσωπον sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; σχολᾷ počivam, ποσίν čvrsto (trdo) nastopam, ἐς τὴν καρδίαν (πόνος) stiska se polasti, prevzame srce; κακὸν κακῷ ἐστήρικτο zlo je na zlo pritiskalo, κῦμ' οὐρανῷ στηρίζον proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, κλέος οὐρανῷ στηρίζον slava, ki sega do neba, πρὸς οὐρανὸν ἐστήριξε φῶς πυρός dvignil se je (švignil je) proti nebu.

στίζω [Et. iz στιγjω, lat. in-stīgo, are; nem. stechen, Stich, Stachel. – Obl. fut. στίξω, aor. ἔστιξα, pass. pf. ἔστιγμαι, aor. ἐστίχθην, adi. verb. στικτός]. 1. act. a) bodem, vbadam, pikam; b) sramotim, vžigam (sramotna) znamenja, zaznamujem, tetoviram. 2. med. vbadam si, tetoviram se, τὰ ἔμπροσθεν πάντα ἀνθέμια ἐστιγμένοι spredaj popolnoma z vbodenimi cvetlicami okrašeni.

στοιβάς, άδος, ἡ veje z dreves.

στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.

στρέφω [Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. – Obl. fut. στρέψω, aor. ἔστρεψα, pf. ἔστροφα, pass. pf. ἔστραμμαι, aor. ἐστρέφθην in ἐστράφην, fut. στραφήσομαι, adi. verb. στρεπτός; med. fut. στρέψομαι, aor. ἐστρεψάμην; ep. aor. στρέψα, iter. στρέψασκεν; ion. aor. pass. στράφθην]. 1. act. trans. vrtim, sučem, obračam, pletem, vijem; σπάρτα ἐστραμμένα dobro spletene vrvi; στρέψαν οὖρον obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim ἵππους; b) preobrnem, prekucnem, τὶ ἄνω καὶ κάτω obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu τί τινι NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim τὶ εἴς τι NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, ἔστρεψε ὁ Θεός Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; ἐκ χώρης obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje ἀνειμένη; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj στρεφθεὶς ἀώτου; d) obračam se h komu, oziram se na kaj, mar mi je česa τινός; e) obračam se semtertja, obotavljam se, delam ovinke, ustavljam se τί ἔχων στρέφει, ἄνω καὶ κάτω; f) izvinem si πόδα; g) izpreobrnem se NT, izpremenim se θυμός. 3. med. obračam kaj od sebe, στράτευμα εἴς τι vrnem se z vojsko kam.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγ-κατατάσσω, at. -ττω uvrščam, postavljam z drugimi vred τινὰ εἴς τι.

συγ-κεντέω ion. prebodem z drugimi vred.

συγ-κρῑ́νω 1. sestavljam, spajam, (z)družim, vežem NT. 2. primerjam NT, presojam, razlagam.

συγ-κροτέω 1. zbijam, sklepam, χεῖρε ploskam z rokami. 2. urim, vežbam συγκεκροτημένος τὰ τοῦ πολέμου izurjen, izvežban v, pripravljen za vojsko, νῆες συγκεκροτημέναι ladje z dobro izvežbanim moštvom.

συγ-κρύπτω 1. popolnoma po-, zakrivam τί. 2. skrivam z drugimi vred.

συγ-χέω, συγ-χύνω [fut. συγχέω, aor. συνέχεα, pf. συγκέχυκα, ep. impf. σύγχεον, aor. σύγχεα, συνέχευα, 3 sg. med. σύγχυτο] I. act. 1. skup zlivam, sipljem. 2. pren. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; ἄνω κάτω πάντα vse preobrnem, ἡνία σύγχυτο so se zamotali, αἱ γνῶμαι συνεχέοντο mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)begam, (na)hujskam, sramotim NT; jemljem pogum ἄνδρα, potarem, motim θυμόν, συγχυθείς potrt, prestrašen, zmeden; d) uničim, zdrobim ὁ χρόνος πάντα, zasipljem ὁδόν, razkopljem τάφους, razrušim δόμους; e) razveljavim, prelomim, kršim ὅρκια, ὅρκους, σπονδάς, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim τὴν χάριν, κάματον. II. med.-pass. 1. zamotam se, mešam se, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT.

συμ-βακχεύω obhajam z drugimi Bakhov praznik, πᾶς συνεβάκχευσ' ὄρος cela gora je obenem vriskala.

συμ-πλαταγέω ep. sklepam roke, ploskam z rokami χερσί.

συμ-πληθύω ion. συμ-πληρόω 1. act. a) popolnoma napolnim (reko z vodo), storim, da naraste, ναῦν popolnoma napolnim ladjo z moštvom τινί; b) do-, izpolnjujem. 2. pass. NT: a) dopolnjujem se, izvršim se, prihajam ἡμέραι; b) napolnjujem se.

σύν, ξύν I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: σὺν τοῖς φίλοις s prijatelji, εἰμὶ σύν τινι stojim na strani koga, οἱ σὺν αὐτοῖς njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), οἱ σύν τινι spremljevalci; b) pomoč: σὺν θεῷ, σὺν θεοῖς z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, σὺν γήρᾳ v starosti, σὺν κραυγῇ s krikom, σὺν μεγάλῳ z veliko izgubo, drago, σὺν τοῖς φιλτάτοις αἱροῦμεν z najljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, σὺν τῷ δικαίῳ pravično, σὺν τάχει hitro, σὺν τῇ ἀξίᾳ kakor se spodobi, σὺν τῷ σῷ ἀγαθῷ na (v) tvojo korist, σὺν δόξῃ slavno.

συν-άγνῡμι (tudi v tmezi) [ep. aor. συνέαξα] zlomim, razbijem, (z)drobim, starem.