-
οὐρέω [Et. iz worsejō, kor. wer + s, lat verres, slov. vreti, vir, izvor. – Obl. impf. ἐούρουν, aor. ἐούρησα] puščam vodo, ščim.
-
οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).
-
ὀφθαλμός, ὁ [Et. iz ὀπσ-θαλμος; ὀπς iz oqw(e)s, oko, gl. ὄσσε; – θαλμός gl. θάλαμος] 1. oko, obraz, ἐν ὀφθαλμοῖς ἔχω imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ὀφθαλμὸν ἔχω εἴς τινα); ἐς ὀφθαλμοὺς λέγω povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) βασιλέως tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.
-
ὀχεύς, έως, ὁ (ἔχω) ep. 1. držaj, šlemov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu). 3. zapah (na vratih), zatik.
-
ὀχλέω [Et. od ὄχος] ep. [3 pl. ion. ὀχλεῦνται] ὀχλίζω ep. [aor. opt. ὀχλίσσειαν] 1. odvalim, zavalim, odrinem, odplavim, spravim s pota. 2. nadlegujem, motim, mučim NT.
-
ὄψ, ὀπός, ἡ ep. poet. [Et. iz ϝοψ, woqw-s, lat. vox, cis, gl. ἔπος] 1. glas, zvok. 2. beseda, govor, izrek.
-
ὄψις, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.
-
ὀψοποιέομαι (ὀψοποιός) med. kuham (meso), ὀψοποιίαν bavim se s kuhanjem.
-
πάγ-καρπος 2 (καρπός) poet. rodoviten, sadonosen, s sadjem obložen δάφνη; θύματα daritev vsakovrstnega sadja.
-
παγ-κευθής 2 (κεύθω) poet. ki vse (s)krije ali sprejme νεκρῶν πλάξ.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
παιδοποιέω in med. (παιδο-ποιός) rodim otroke, μετά τινος s kom.
-
παλαιό-πλουτος 2 s starim (davno pridobljenim) bogastvom.
-
παλαίω [fut. παλαίσω, aor. ἐπάλαισα, opt. ion. παλήσειεν, pass. ἐπαλαίσθην] 1. borim se, bojujem se s kom τινί. 2. moram se bojevati, sem v sili, podležem.
-
παλαμναῖος 2 in 3 (παλάμη) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, τὸ παλαμναῖον krivda prelite krvi, umor; μὴ παλαμναῖον λάβω da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh.
-
παλῡ́νω [Et. od πάλη prah, moka = moko mešati] sipam, posipavam, potresam, τινί s čim, mesim.
-
παμ-πληθής 2 (πλῆθος) premnog, zelo mnogoštevilen, s celo množico.
-
πάμ-φλεκτος 2 (φλέγω) poet. s svetlim plamenom, ves v plamenu βωμοί, plapolajoč, plameneč πῦρ.
-
πανδημεί adv. s celim narodom, s celo vojsko, z vsemi četami, v velikih trumah.
-
παν-οικησίᾳ, παν-οικί (εί) NT παν-οικίῃ ion. adv. s celo hišo, z vso družino.